Država se je prek slabe banke posredno vmešala v nepremičninski trg in ustavila prodajo Celovških dvorov. Kot so razložili, ne želijo prevelikega padca cen novih stanovanj.

Slaba banka alternative do zdaj ni ponudila, njihov namen pa je, da bi jih prodali čim dražje. In med tem čakanjem se cene stanovanj niso prav nič zvišale, temveč se nadaljuje trend postopnega padanja. Lani so se namreč samo v tretjem četrtletju stanovanja pocenila za 15 odstotkov, cene pa so se znižale na najnižjo izmerjeno raven v zadnjih sedmih letih. Se lahko zgodi kolaps nepremičninskega trga, če se bo trend nadaljeval? Pri nepremičninskih strokovnjakih smo preverili, kaj bi to pomenilo za lastnike, bankirje in državo.

Za ljudi nič hujšega

* Kupci. Za kupce bi bil kolaps trga nepremičnin dobra novica. Predvsem za tiste, ki bi prvič reševali stanovanjski problem, saj bi nepremičnino kupili precej ceneje in hitreje kot v zadnjih letih.

* Lastniki. Največji plus cenejših nepremičnin bi bil nižji davek na nepremičnine. Sicer pa za tiste, ki v stanovanju živijo, cena na trgu ni najpomembnejša. Če nekdo v njem prebiva, se vrednost načeloma meri z uporabnostjo, užitkom in zadovoljstvom, ki mu ga prostor ponuja, ne pa z denarjem.

* Menjava stanovanja. Ob menjavi stanovanja ali hiše se ne bi veliko spremenilo. Stanovanje oziroma hišo bi sicer prodali ceneje, vendar bi drugo nepremičnino tudi ceneje kupili. Tako kot zdaj bi doplačali le razliko, če bi kupili večjo, novejšo nepremičnino na boljši lokaciji.

* Najem stanovanja. Cene najema stanovanj so v zadnjem letu že padle, saj je na trgu že veliko neoddanih nepremičnin. Kot pravijo nepremičninski strokovnjaki, bodo najemi še ugodnejši.

* Stanovanje kot investicija. Premoženje tistih, ki so vlagali v nepremičnine, bi se zelo znižalo, vendar bi bili zaradi nižjega davka z njo tudi nižji stroški.

* Stanovanje na kredit. Težave bi imeli tisti, katerih kredit bi bil višji od vrednosti nepremičnine, največje pa tisti, ki posojila ne bi več mogli plačevati. Tudi če bi stanovanje prodali ali pa bi ga zasegla banka, ne bi bili na pozitivni ničli.

* Prodaja stanovanja. Na najslabšem bi bili tisti, ki bi nepremičnino morali prodati, ker potrebujejo denar.

Manj davkov, manj dobička

* Država. Ob morebitnem sesutju nepremičninskega trga in občutnem padcu cen bi država iztržila manj davka na nepremičnine, ker je ta v Sloveniji vezan na vrednost objektov. Če bi bilo prometa z nepremičninami manj, bi država pobrala tudi manj DDV in manj davka na promet z nepremičninami. Manj denarja torej za polnjenje državnih in občinskih blagajn.

* Banke. Tistim, ki posojil ne bi več zmogli odplačevati, bi banke zasegle stanovanja, a s prodajo ne bi iztržile toliko, kot so posodile. Banke imajo sicer s stanovanjskimi posojili fizičnih oseb še najmanj težav, veliko več jih imajo s podjetji in gradbeniki.

* Nepremičninski posredniki. Nepremičninskim posrednikom je v zadnjih letih posel močno upadel. Če bodo cene nižje, bodo nižje tudi njihove provizije, več prometa pa zaradi nižjih cen ne pričakujejo, saj številni stanovanj pod določeno ceno ne bodo niti prodajali.

* Investitorji. Nakup stanovanja bi bil sicer lahko priložnost, ki pa bi jo v kratkem času težko oplemenitili. Če bi jih kupovali za oddajo, bi tudi manj dobili. Najemnine, posebej najemnine poslovnih in industrijskih objektov, so se namreč precej znižale.

* Gradbeniki. So že in bodo še nekaj časa v krizi. Kolaps trga jim ne bi pomagal. Novih stanovanj oziroma objektov se gradi zelo malo. Bolj ali manj se le dokončuje začete. Praznih stanovanj po želenih cenah ne morejo prodati in ne odplačati kreditov.

Preberite še komentar: Trg jim ni všeč, drugega nimajo