Leta 2017 bo tako BDP na isti ravni kot pred krizo, a bo država precej v slabšem stanju, je povedal Luka Žakelj. Imeli bomo 30 tisoč več brezposelnih kot pred krizo, potrošnja bo nižja za pol milijarde in potencial za rast izvoza bo zelo nizek. Je pa rast, kot je dejala viceguvernerka Mejra Festić precej bolj zdrava, saj ne temelji več le ne izvozu, ampak se je prebudila tudi domača potrošnja, predvsem gospodinjstev, podjetja so se razdolžila in ustvarila 1,5 milijarde evrov presežkov, ki jih bodo po njenih pričakovanjih usmerila v naložbe. 

Več denarja v bankah, a manj vezanega

V prvih osmih mesecih so banke tujim financerjem odplačale za skoraj 900 milijonov evrov, vloge podjetij in gospodinjstev v bankah pa so se povečale za 845 milijonov evrov (gospodinjstev za 233), a je več kot pol vlog na vpogled.

Foto: Saša Despot Stanislava Zadravec Caprirolo "Če je obrestna mera pod odstotek, se ne bo nihče odločal za dolgoročne vezave, to je normalno, je pa to lahko tveganje za banke, saj se z bančnih računov lahko takoj prelije za naložbe," je pojasnila viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo. Obrestne mere za depozite se bodo dvignile, ko se bo spremenila politika ECB, tega pa še ni na vidiku.

Kot je pojasnil Tomaž Košak so se obrestne mere zniževale tudi letos v prvih šestih mesecih, a za dodatne padce ni več prav dosti prostora. Zanimivo pa so obrestne mere zelo podobne ne glede na časovno obdobje vezave, torej za daljšo vezavo ni mogoče dobiti dosti višjih obresti. 

janez.zalaznik@zurnal24.si