Državni zbor je 20. marca sprejel Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, ki je v veljavi od 29. marca. Zakon velja tudi za fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in imajo stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in določa, da jim mora banka odobriti odlog plačila obveznosti za 12 mesecev. Kdor je imel neplačane zapadle obveznosti že pred razglasitvijo epidemije (12. marca), za odlog po tem zakonu ne more zaprositi.

Na družbenih omrežjih se pojavljajo informacije, da nekatere banke ponujajo le šestmesečni odlog, a je to v nasprotju z zakonom, ki določa, da morajo odobriti enoletni odlog. 

Kreditojemalec mora dati vlogo za odlog plačila obveznosti iz kreditne pogodbe (časa za to ima še šest mesecev po koncu epidemije). V vlogi mora pojasniti, zakaj zaradi epidemije začasno ne more plačevati kredita in kako so posledice epidemije vplivale na njegov finančni položaj.

Zakon velja tudi za podjetja, pravila za podjetja si lahko preberete v zakonu.

Kaj se plačuje med moratorijem

Bo pa država v sklopu mega protikorona zakonskega paketa popravila peti člen zakona o odlogu plačila kreditov in bolj pojasnila, kaj ta odlog pomeni. Na kratko povedano, tudi med odlogom tečejo obresti, kredit pa se podaljša za čas odloga.

Takšen je predlog novega člena zakona, ki pa še ni bil sprejet: "Odlog plačila po tem zakonu pomeni prekinitev zapadlosti vseh obveznosti po kreditni pogodbi do izteka obdobja odloga. Končni datum zapadlosti kreditne pogodbe se podaljša za čas trajanja odloga plačila, enako se podaljša zapadlost pogodbe, ki služi kot zavarovanje kreditne pogodbe. Po izteku obdobja odloga plačila naslednji obrok zapade v plačilo v skladu z določbami kreditne pogodbe. V obdobju odloga se na odloženi del glavnice obračunavajo obresti po redni obrestni meri, ki je bila dogovorjena ob sklenitvi kreditne pogodbe."

V pojasnilu tega člena piše, da se v času odloga obresti obračunavajo, ne pa plačujejo. Kdaj se plačajo, ni jasno, saj se prvi naslednji obrok po moratoriju plača skladno s kreditno pogodbo.

Če ne bo drugačnega dogovora bo treba vse obresti plačati ob koncu moratorija

V Združenju bank Slovenije zakon in obrazložitev člena razumejo tako, da se lahko kreditojemalec odloči, kdaj bo plačal obresti. "Če želi odlog plačila obresti za celotno trajanje odloga, lahko obresti zapadejo v plačilo po izteku odloga. V kolikor pa bi želel kreditojemalec plačevati obresti tudi v času odloga plačila (in morda bi bilo v izogib preveliki akumulaciji natečenih obresti po izteku moratorija to v okviru zmožnosti tudi smiselno), se skladno s 3. odstavkom 5. člena zakona banka in kreditojemalec lahko sporazumno dogovorita tudi tako. Razumemo tudi, da se lahko v času trajanja moratorija obračunane (natečene) obresti plačajo naknadno z dinamiko, ki je dogovorjena med kreditojemalcem in banko," pravijo. 

Če ima nekdo še 80 tisoč evrov kredita na dvajset let z obrestno mero 2,5 odstotka, plačuje mesečni obrok 424 evrov. Če se bo odločil za enoletni odlog in plačevanje obresti tudi med odlogom, bo eno leto plačeval le približno 167 evrov obresti na mesec, kredit pa bo nato odplačeval leto dni več. V enkratnem znesku bi moral po koncu moratorija plačati dva tisoč evrov obresti. 

Kdor ima 15 tisoč evrov kredita na pet let z obrestno mero pet odstotkov, plačuje mesečno 284 evrov. Če bi se odločil za odlog in plačevanje obresti v času odloga, bi lahko eno leto plačeval le 62 evrov obresti, nato pa kredit odplačeval eno leto dlje. Če bi se odločil obresti plačati v enkratnem znesku, bi moral plačati 744 evrov. 

Zveza potrošnikov Slovenije podpira moratorij za kredite, saj je to lahko "zelo učinkovita rešitev za potrošnike, ki zaradi izgube zaposlitve oziroma izrednega poslabšanja finančnih zmožnosti zaradi posledic virusa ne zmorejo plačevati niti zmanjšane mesečne obveznosti za najeto posojilo". Menijo pa, da bi morali za eno leto zamrzniti tudi plačevanje obresti ter da banke za odobritev moratorija ne bi smele računati. 

To je menila tudi opozicija, ki je včeraj na seji odbora za finance vložila amandma, po katerem banka kreditojemalcu ne bi obračunavala obresti, vendar jo je koalicija preglasovala. Finančni minister Andrej Šircelj je pojasnil, da bodo banke obresti morale obračunavati, v nasprotnem primeru bi ta posojila dobila status slabih posojil, to pa bi vplivalo na kapitalsko ustreznost bank in njihov likvidnostni položaj. Robert Pavšič iz LMŠ je spomnil na sanacijo bank v času finančne krize in menil, da je zdaj čas, da vrnejo nekaj tistega, s čimer smo jih rešili. "To ni pravično. Če so krediti zamrznjeni, morajo biti zamrznjeni," pa je opomnil Luka Mesec iz Levice. 

Banke bi lahko in nekatere tudi bodo zaračunale sklenitev aneksa

Bodo banke aneks, ki ga je treba skleniti za odlog kredita, zaračunavale? "Združenje bank Slovenije je gospodarsko interesno združenje, ki zastopa interese članic in nima nikakršnih pristojnosti ali pooblastil za določanje, usmerjanje ali nadziranje poslovnih politik svojih članic, kamor sodijo tudi odločitve o nadomestilih, stroških in provizijah. Glede na to in skladno s pravili varstva konkurence Združenje ne bo podalo nobenih smernic svojim članicam," so nam pojasnili na združenju bank, kjer so opozorili, da bo morala banka "za vsako vlogo opraviti proces odobritve, pripraviti aneks, nov amortizacijski načrt, potrebna pa bo tudi prilagoditev aplikacij in informacijske podpore ter organizacija zaposlenih zaradi povečanega obsega dela v času obravnave vlog".

V NLB so zagotovili, da stroška za sklenitev moratorija ne bodo zaračunavali, ker "svojim strankam stojijo ob strani in jih podpirajo tudi v teh najbolj zahtevnih časih". Nekatere banke odločitve še niso sprejele, v Sparkasse so kolegom s Finance povedali, da bo strošek 50 evrov. 

V Addiko banki so našemu bralcu pojasnili, da ima tri možnosti. Odlog za največ pol leta, pri katerem mesečno plačuje obresti, obrok ostane enak, kredit pa se podaljša za čas odloga. Druga možnost je odlog za pol leta, obresti se plačujejo mesečno, kredit se ne podaljša, zato se zviša obrok. Tretja možnost pa je odlog za največ 12 mesecev, pri čemer se ne plačuje niti obresti, doba kredita se podaljša, poleg obroka pa nato toliko časa kot je trajal odlog mesečno plačuješ še obresti, ki se niso plačevale v času moratorija. Ta zadnja možnost je po interventnem zakonu, zato je treba priložiti dokazilo, da ste prizadeti zaradi epidemije. 

Stroški odobritve moratorija znašajo 128 evrov. Nekdo je sicer na družbenem omrežju zapisal, da naj bi zaračunali polovični znesek.

"Svetujemo, da stranke vlogo oddajo na banko takoj, ko ugotovijo, da ne morejo več odplačevati kreditnih obveznosti. Stranke NLB – občani in podjetniki - lahko obrazec za vlogo dobijo kar na spletni strani www.nlb.si," pravijo v NLB. Fizična oseba mora dokument shraniti na računalnik in vpisati podatke ter ga posredovati na elektronski naslov mobilni.bancnik@nlb.si. Možna je tudi oddaja prek navadne pošte, oddajo v poslovalnici pa v trenutnih razmerah odsvetujejo.

janez.zalaznik@zurnal24.si