"Zaenkrat še vedno načrtujemo, da bo novela Zakona o dohodnini sprejeta pravočasno, da bo začela veljati 1. januarja 2023," so nam povedali na ministrstvu za finance. Za zaposlene je največja sprememba, da se olajšava zviša za 500 evrov manj kot doslej predvideno in da se olajšave in meje razredov ne uskladijo.

Nogo je tokrat med vrata postavila NSi, ki je v parlamentarni postopek dala svoj predlog sprememb dohodninskega zakona, po katerem bi se zvišale olajšave za otroke, potem pa so že vložili predlog o razpisu posvetovalnega referenduma. Preden bodo poslanci odločali o predlogu Nsi in nato o vladnem predlogu, bodo morali odločiti o predlogu za razpis referenduma. "Glede na terminski načrt dela Državnega zbora bo Odbor za finance predlog za razpis referenduma predvidoma imel na seji 8. novembra, nato pa bo predlog obravnavan še na seji Državnega zbora," so nam pojasnili v parlamentu.

Nižja olajšava za večino pomeni sedem do enajst evrov nižjo plačo

Splošna olajšava je zdaj 4500 evrov, prihodnje leto bi se morala po veljavnem zakonu zvišati na 5500, a Golobova vlada predlaga, naj se zviša le na pet tisoč evrov, torej za 500 evrov manj.

Za zaposlene to pomeni, da bodo v prihodnjem letu morali plačati do 225 evrov več letne dohodnine. Gre za tiste v najvišjem dohodninskem razredu, večina bo morala plačati 80 ali 130 več evrov dohodnine, kot bi jo po obstoječem zakonu, ki predvideva zvišanje splošne olajšave za tisoč evrov. Povedano drugače, njihova mesečna plača bo od sedem do 11 evrov, nižja kot bi bila sicer.

Ob tem velja poudariti, da bo plača v prihodnjem letu kljub temu višja kot letos, saj predlog sprememb dohodninskega zakona predvideva zvišanje in ne znižanje splošne olajšave, letos je namreč 4500 evrov, odprto vprašanje pa je, ali se bo zvišala na 5000 ali na 5500 evrov.

V spodnji tabeli so lahko ogledate, kaj v posameznem davčnem razredu prinese zvišanje splošne olajšave za tisoč in kaj za petsto evrov.

Več kot splošna olajšava prinese uskladitev razredov 

Druga pomembna predlagana novost je, da se prihodnje leto meje razredov in višina olajšav ne uskladijo.

Zakon, ki ga je predlagala Janševa vlada, je določil, da se meje davčnih razredov in olajšave uskladijo za toliko, kolikor oktobra znaša inflacija glede na prejšnji oktober. Tega podatka še nimamo, ampak septembra je to pomenilo 8,4-odstotno zvišanje. Pred tem je bila uskladitev mogoča, če je bila inflacija višja od treh odstotkov, ni pa bila obvezna, ampak mogoča "upoštevaje cilje ekonomske politike vlade".

Da bi pokazali učinek teh uskladitev z inflacijo, smo izračun opravili pod predpostavko, da bi se tudi splošna olajšava dvignila za 8,4 odstotka (na 4878 in ne na pet tisoč evrov), tako kot meje razredov in olajšave.

Ukinitev zvišanja mej razredov in olajšave za osebo s povprečno plačo pomeni, da plača 172 evrov več dohodnine, kar pomeni 14 evrov nižjo plačo, zaposleni z dvakratnikom povprečne plače (42 tisoč evrov bruto letno) pa 350 evrov ali 29 evrov manj neto prihodka na mesec. Ob tem sploh nismo upoštevali, če ima oseba morebiti še vzdrževane družinske člane, saj bi se tudi olajšava zanje zvišala. 

janez.zalaznik@styria-media.si