Zaradi bolezni, ki jih povzroča cigaretni dim, je življenje kadilca od življenja nekadilca v povprečju krajše za kar 16 let, kažejo podatki Inštituta za varovanje zdravja (IVZ) RS. Najbolj so na udaru moški v starosti med 35 in 69 let, največ Slovencev pa kadi v starostni skupini med 18 in 49 let, več kot 30 odstotkov. Razveseljivo pa je dejstvo, da se število kadilcev pri nas zmanjšuje, na evropski statistiki smo uvrščeni med države z najnižjo stopnjo kadilcev.

Četrtina Slovencev je kadilcev
"Leta 2007 je bilo med Slovenci, starimi 18 let ali več, približno 25 odstotkov  kadilcev, to je nekaj več kot 433.000 oseb. Med moškimi, starimi 18 let in več, je delež kadilcev pomembno večji kot med ženskami in znaša nekaj več kot 29%, med ženskami pa nekaj manj kot 22 odstotkov. Že vrsto let se razlika v deležu kadilcev med spoloma manjša, predvsem na račun zmanjševanja deleža kadilcev med moškimi," nam je dejala dr. Helena Koprivnikar z IVZ.

Tri četrtine Slovencev, starejših od 15 let, ne kadi, medtem ko je povprečje za Evropsko unijo dve tretjini nekadilcev. Po cigareti posega 28 odstotkov moških in 22 odstotkov žensk. 70 odstotkov kadilcev si želi prenehati.

Polovica zdržala en dan
Dr. Dominika Novak Mlakar z IVZ nam je pojasnila še, da je po podatkih iz leta 2008 46,3 odstotka kadilcev v preteklosti poskusilo prenehati s kajenjem in so zdržali vsaj 24 ur. Podatkih o šestih obiskih delavnice "Da, opuščam kajenje" iz leta 2007 kažejo, da je kajenje opustilo 37,7 odstotka udeležencev delavnice.

Pozitiven učinek zakonodaje
Cigaretni dim pa je nevaren tudi za nekadilce. Po podatkih IVZ je bilo leta 2008 v enem mesecu 49 odstotkov Slovencev tako ali drugače izpostavljenih škodljivemu dimu, kar ima ob dolgotrajni izpostavljenosti podobno škodljive učinke kot pri kadilcih. Pred uvedbo strogega protikadilskega zakona, ki je prepovedal kajenje v vseh zaprtih javnih prostorih, je bilo tobačnemu dimu izpostavljeno kar 65 odstotkov ljudi.