"Da bi na položaj veleposlanika pri Natu imenovali nekariernega diplomata, ni nobene potrebe. Na zunanjem ministrstvu imamo dovolj kandidatov, ki imajo primerno znanje in so dovolj usposobljeni," pravi Stanislav Sikošek iz sindikata slovenskih diplomatov. V sindikatu se zavzemajo, da bi bili veleposlaniki najbolj usposobljeni poklicni diplomati. "Politika je daleč od tega, da bi lahko to zagotovila," pravi Sikošek.

Jelko Kacin je bil obrambni minister, poslanec in predsednik LDS ter evropski poslanec. Na zadnjih evropskih volitvah ni bil ponovno izvoljen. V politični kvoti veleposlanikov so še Marta Kos Marko v Berlinu, Andrej Rahten na Dunaju in Dušan Snoj v Monoštru.

Medtem obrambni minister Janko Veber pomislekov glede diplomatskih izkušenj Kacina nima. "Gre za politika, ki ima bogate izkušnje. Mislim, da se je vedno trudil, oziroma prepričan sem, da se je trudil vedno v dobrobit Slovenije," pravi Veber.

Postopek tajen vse do konca

Slovenija bo sicer dobila 17 novih veleposlanikov in tri nove generalne konzule. Po poročanju Večera bo veleposlaništvu v Rimu prevzel državni sekretar na ministrstvu za zunanje zadeve Bogdan Benko, Andrej Benedejčič, dosedanji veleposlanik pri Natu, se seli na Dunaj, kjer bo veleposlanik na OVSE. V Peking odhaja Janez Premože, nekdanji veleposlanik v Indiji in na Japonskem. V Atene po podatkih Večera odhaja nekdanja veleposlanica v Bruslju Anita Pipan, v Tokio nekdanja namestnica stalne predstavnice pri OZN Simona Leskovar, v Ankaro politični direktor na MZZ Igor Jukič, v Buenos Aires Jadranka Šturm Kocjan, dosedanja veleposlanica na Madžarskem. Veleposlanik v Pragi bo postal nekdanji veleposlanik na Nizozemskem Leon Marc, v Braziliji pa Alain Brian Bergant, v Tirani Lea Stančič in v Bukarešti Mihael Zupančič, vodja sektorja za mednarodno pravo pri MZZ. V Podgorici v Črni gori naj bi služboval vodja sektorja za evropske politike Mitja Močnik.

Odprta so še mesta v Beogradu in Zagrebu, v Avstraliji, New Delhiju, Parizu, Tel Avivu in generalni konzulat v Monoštru.

Postopki imenovanja so tajni, predlog seznama je pripravil zunanji minister Karl Erjavec, potrdila sta ga premier Miro Cerar in predsednik Borut Pahor, kandidati pa morajo biti zaslišani tudi pred odborom državnega zbora za zunanjo politiko, vendar mnenje poslancev, četudi kandidata zavrnejo, ni zavezujoče. "Postopki imenovanja so tajni vse do zaključka, torej dokler država sprejema ne da agremaja. Objava imen kandidatov bi namreč lahko pomenila določen pritisk na državo sprejema," pravi Sikošek.

sergeja.hadner@zurnal24.si