"Glasovanje je bilo jasno: Večina sodelujočih v posvetovalnem vprašalniku EU si želi trajen poletni čas. Tako tudi bo," je danes dejal za nemško televizijo ZDF predsednik Evropske komisije Jean Claude Juncker, ki se je skliceval na spletno anketo evropske komisije, v kateri se je 84 odstotkov od 4,6 milijona Evropejcev izreklo proti premikanju ure dvakrat letno.
Natančna analiza rezultatov sicer še ni znana in naj bi jo šele objavili.
Posvetovanje z državljani se je začelo 4. julija odziv pa je bil tako nepričakovan, da je v prvih dneh zaradi težav s strežnikom, spletna stran ni bila dosegljiva. Jean Claude Juncker pa je zdaj za ZDF še napovedal, da se bo zavzel za pripravo ustreznega zakonodajnega predloga, nato pa so na potezi države članice in Evropski parlament. "Ljudje to želijo, mi bomo to naredili," je še izpostavil.
Evropska komisija bo predlagala ukinitev premikanja ure
Opoldne je Evropska komisija tudi uradno potrdila, da bo predlagala zakonodajne spremembe Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu. Spremembe pa naj bi se zgodile v bližnji prihodnosti. Na novinarska vprašanja, kdaj natančno, pa predstavniki Evropske komisije niso odgovarjali.
Kakšen bo predlog Evropske komisije še ni povsem jasno, a naj bi bil glede na pojasnila usmerjen v ukinitev premikanja ure dvakrat letno. Predlog pa najverjetneje ne bo zavezujoč za države članice, saj gre za avtonomno odločitev posameznih članic. Slednje pomeni, da bodo države članice Evropske unije lahko same izbrale odločile glede tega, kateri čas bodo imele.
Na posvetovanje, ki je potekalo od 4. julija do 16. avgusta 2018, se je odzvalo 4,6 milijona ljudi iz vseh 28 držav EU oziroma 0,89 odstotka prebivalstva EU, kar je največ doslej pri katerem koli posvetovanju Komisije. Udeležba v Sloveniji je bila 0,73-odstotna. 87 odstotkov anketiranih v Sloveniji bi ukinilo premikanje ure, 13 odstotkov pa obdržalo trenutno ureditev. Poleg tega jih 80 odstotkov pravi, da ima s premikanjem ure negativne ali zelo negativne izkušnje.
Učinek na prihranke energije je zanemarljiv
Po zakonodaji EU o ureditvi poletnega časa je namreč treba ure premakniti dvakrat letno, da bi upoštevali spreminjanje dolžine dnevne svetlobe in izkoristili razpoložljivo svetlobo v določenem obdobju. Večina držav članic EU ima tako dolgo tradicijo premikanja ure, ki sega vse do prve in druge svetovne vojne in naftne krize v 70. letih prejšnjega stoletja. Za premik na poletni čas so se države takrat odločile predvsem zaradi prihranka energije in razlogov, kot je varnosti v cestnem prometu, večje možnosti za prostočasne dejavnosti zaradi daljšega dneva.
Ureditev poletnega časa na ravni EU velja od leta 1980. Poletni čas v vseh državah članicah začne na zadnjo nedeljo v marcu in konča na zadnjo nedeljo v oktobru. EU je želela z evropskimi pravili poenotiti različne nacionalne časovne ureditve in zagotoviti enoten pristop glede premika ure na enotnem trgu.
Na Evropski komisiji ugotavljajo, da ni neusklajeno izvajanje časovnih sprememb med državami članicami lahko negativno vplivalo na notranji trg zaradi višjih stroškov za čezmejno trgovino, nevšečnosti v prometu, komunikacijah in turizmu ter na nižjo produktivnost v notranjem trgu za blago in storitve. Učinek celotnih prihrankov energije, kar je bil eden glavnih razlogov uvedbe poletnega časa pa je medtem zanemarljiv.
Oceno sedaj veljavne direktive je z resolucijo o poletnem času februarja letos zahteval Evropski parlament, ki je od komisije zahteval tudi pripravo sprememb, če bodo potrebne.
Ostane naj poletni čas celo leto.
Zdeej bodo moral pa vse sončne ure na novo narisat
Premikanje ure je bilo dejanje enakih evropskih birokratov kot je Juncker in ostali junaki neoliberalizma.