"Glej, tati: imam čudovito družino, s katero sem srečno preživela vseh 16 let ... in če bom umrla, bom umrla srečna." To so besede Julije Logar, ki je junija izvedela, da ima levkemijo. In te besede so spodbudile njeno prijateljico Matejo k iskanju pomoči za petčlansko družino, v kateri je zaposlen le oče.
Anita Logar, Julijina matiZrušil se ji je svet. Nikoli nisem nikomur nič naredila ali slabega želela; zakaj se je meni to zgodilo, se je spraševala.
Obup, strah, žalost – vse se je kopičilo
"Za vse je bil to seveda močan udarec, še posebej za njeno družino. Začeli so se temni dnevi v njihovem življenu. Obup, strah, žalost ... vse se je kopičilo. Kot da to še ni dovolj, pa so tu še denarne težave. Mama je brez službe. Velikokrat jima finančno pomaga starejša sestra, ki pa že ima svojo družinico. Zaradi velikega udarca se zdi, kot da se je pri njih čas ustavil, a denar vseeno potrebujejo – še posebej zdaj. Njihovo življenje se je zaradi bolezni toliko spremenilo, da bi bilo treba prenoviti celotno stanovanje," pravi Mateja. Z denarjem, ki ga je prispevalo podjetje Intereuropa, v katerem dela oče, so Juliji že prenovili sobo, a še vedno ostaja precej drugih stvari, denimo hrana in zdravila.
Julija Logar, Abanka Vipa d.d., Maribor: 0510 0702 5780 492
Mislili so, da je le nedolžen glavobol
Kaj točno se je zgodilo, nam je pojasnila Julijina mati Anita (Julija se namreč ni počutila dovolj močno za pogovor): "To se je zgodilo čez noč. Počutila se je slabo, imela je glavobole. Do takrat smo vse povezovali s šolo, ker se je morala precej učiti. Zaključevala je namreč prvi letnik. Šli smo na pregled in takoj so jo prepeljali v UKC Ljubljana, na hematoonkološki oddelek. Še isto noč je začela s kemoterapijo. Postavljena je bila diagnoza akutna limfoblastna levkemija pre-B."
Kljub bolezni je prvi letnik druge mariborske gimnazije zaključila s prav dobrim uspehom. "Moram reči, da so ji v šoli kar prisluhnili," pove Anita in doda, da sošolci ne vedo veliko o njenem trenutnem stanju, so ji pa pred začetkom počitnic podarili medvedka.
Optimizem kljub šoku
V odsotnosti Julijine zdravnice dr. Majde Benedik Dolničar nam je njena sodelavka dr. Lidija Kitanovski potrdila, da se deklica zdravi od junija dalje. Ravno zdaj se je za tri dni vrnila domov po več kot mesecu dni kemoterapije v Ljubljani. A že kmalu bo morala nazaj.
"Zrušil se ji je svet, a je vseeno kar optimistična. Toda čaka jo še veliko bolečin zaradi kemoterapije. Po 33 dneh kostne in lumbalne punkcije pravijo, da zdravljenje napreduje. A zdaj smo morali imeti 14 dni premora, ker so bili stranski učinki kemoterapije prehudi. Bila je vsa rumena," pove Anita.
Anita LogarStalno je prisoten strah, kaj se bo zgodilo, ker veš, da moraš potem v najkrajšem času priti v Ljubljano.
Nihče ne ve, kaj bo prihodnost prinesla nam
"Julija je velik borec, kljub svoji bolezni drži družino pokonci. Ne pokaže bolečine, čeprav trpi. Ona tolaži njih, ko ji gre na slabše," pa še dodaja Mateja in opozarja: "Nikoli ne vemo, kakšna usoda čaka nas. Meni je Julija za zgled, ker kljub bolezni oddaja pozitivno energijo. Misli in je odločena, da bo raka premagala. Pred nekaj dnevi sta se z očetom pogovarjala o tej bolezni, zdravljenju in pogovor je nanesel na besedo smrt. Očeta je kar zmrazilo. Močno je zadrževal solze pred njo. Seveda je to videla in mu mirno rekla: 'Glej, tati: imam čudovito družino, s katero sem srečno preživela vseh 16 let ... in če bom umrla, bom umrla srečna.'"