Junija je območje evra beležilo 8,6-odstotno inflacijo, številka pa rast že vse od novembra lani.

Cene energije so se v primerjavi z lanskim julijem povečale za 39,7 odstotka, kar je sicer nekoliko manj kot junija, ko je bila medletna rast cen 42-odstotna. Hrana, alkohol in tobak so bili dražji za 9,8 odstotka (junija za 8,9 odstotka), cene neenergetskega industrijskega blaga so se julija zvišale za 4,5 odstotka (junija za 4,3 odstotka), cene storitev pa za 3,7 odstotka (junija za 3,4 odstotka).

V Sloveniji je bila letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, julija 11,7-odstotna.

Inflacija v Nemčiji je bila julija 7,5-odstotna, kar je občutno nad ciljano s strani Evropske centralne banke (ECB). Ta namreč cilja na do dvoodstotno inflacijo, a so cene življenjskih potrebščin že dlje časa občutno nad to vrednostjo.

Po napovedih ECB, ki je prejšnji teden prvič po letu 2011 zvišala obrestne mere, bo sicer inflacija "nezaželeno visoka" ostala še nekaj časa, čeprav je centralna banka začela dvigovati obrestne mere. Razlog so namreč predvsem vztrajno visoke cene energije in tudi vse višje cene hrane, ki so tako kot v primeru energije med drugim posledica ruskega napada na Ukrajino. Višji inflacijski pritiski izvirajo tudi iz močnega padca vrednosti evra glede na dolar.

Ker draga energija vpliva na vse sektorje, se inflacijski pritiski širijo po gospodarstvu in dvigujejo tudi osnovno inflacijo, opozarja ECB. Še vedno so prisotne tudi motnje v dobavnih verigah, ki so posledica pandemije covida-19.

Francija je julija beležila 6,8-odstotno inflacijo, kar je več kot junija in tudi nekoliko nad pričakovanji analitikov. A je bila francoska inflacija poleg inflacije na Malti (pri 6,5 odstotka) ena nižjih.

Julijska inflacija v Španiji je bila pri 10,8 odstotka najvišja v zadnjih 38 letih, Italija pa je zabeležila 7,9-odstotno inflacijo.

Več kot 20-odstotno inflacijo so julija zabeležile Estonija (22,7 odstotka), Latvija (21 odstotkov) in Litva (20,8 odstotka).