Radioaktivno sevanje nastane ob razpadu nestabilnih atomskih jeder ali ob vrnitvi jeder iz vzburjenega v osnovno stanje.
Stroka je mnenja, da je vsak odmerek radioaktivnega sevanja škodljiv. "Zato je prednostna naloga omejevanje odmerka, vendar v okviru razumnih meja, saj se je treba zavedati, da smo vedno izpostavljeni tudi sevanju naravnega ozadja," je za zurnal24.si povedal Gregor Omahen,
predstojnik Centra za fizikalne meritve.
Po Omahnovih besedah lahko ionizirajoče sevanje pri nizkih odmerkih povzroča tako imenovane stohastične ali naključne biološke učinke. Najbolj znan tak učinek je rak. Vendar je za vse te učinke značilno, da ni nujno, da se bodo sploh pojavili. Verjetnost za te učinke narašča s prejetim odmerkom.
Torej je odvisno, kakšnemu sevanju smo izpostavljeni. "Pri visokih dozah se lahko pojavijo deterministični učinki, kot so na primer opekline zaradi sevanja, pri višjih dozah tudi slabost, sprememba krvne slike, oslabitev imunskega sistema, smrt. Ti učinki se pojavijo le pri zelo visokih dozah in imajo prag, pod katerim jih ni, nad njim pa so. O točnem pragu je nemogoče govoriti, odvisno je od hitrosti prejetja doze, starosti ljudi, posameznika ... v grobem pa lahko ocenimo, da se deterministični učinki začnejo pojavljati po prejetih dozah 1 Sv (Sievert)."
Pred škodljivim sevanjem se lahko zavarujemo s posebnimi zasčitnimi oblačili.
"Pri delu z viri sevanja uporabljamo posebno varovalno opremo, kot so svinčeni plašči, rokavice ali očala. S tem preprečujemo, da bi zunanje sevanje prišlo do nas. Če delamo z radioaktivnimi snovmi, ki so v tekoči, prašni ali plinasti obliki, pa poskušamo predvsem preprečiti, da bi radioaktivne snovi prišle v naše telo z vdihavanjem ali zaužitjem ali da bi kontaminirale kožo. Za zaščito pred tem uporabljamo več plasti obleke, rokavice, zaščito dihalnih poti ... Takšne ukrepe uporabljajo le tako imenovani sevalni delavci, prebivalci takim razmeram niso nikdar izpostavljeni," je za zurnal24.si povedal Omahen.
Bojan Kuntarič, predstavnik za odnose z javnostmi Civilna zasčitaV Sloveniji imamo načrte delitve jodovih tabletk. V primeru jedrske katastrofe bi šli pooblaščenci od hiše do hiše in tablete razdeljevali. Nato bi po sredstvih javnega obveščanja sporočili, kdaj jih moramo začeti jemati.
Če ob morebitni nesreči prihaja do radioaktivnih izpustov, je med nevarnejšimi izotopi tudi radioaktivni jod. Zato tabletke kalijevega jodida predhodno delijo prebivalcem, da se neradioaktivni jod iz tablet veže v ščitnici, ki sicer učinkovito absorbira kemijski element jod, pove Omahen.
Dodaja, da "na ta način s stabilnim jodom zapolnimo oziroma zasičimo mesta v ščitnici in ta ni sposobna absorpcije radioaktivnega izotopa joda, ki bi ga lahko vdihnili s kontaminiranim zrakom ali zaužili s kontaminirano hrano oziroma vodo. S tabletkami kalijevega jodida se tako izognemo sevalnim posledicam ščitnice."
Naravno sevanje okrog nas
Če govorimo o ionizirajočem sevanju, je mehanizem sodelovanja v snovi ali tkivu enak ne glede na to, ali sevanje prihaja iz jedrske elektrarne, je posledica slikanja z RTG pri zdravniku ali pa naravnih radionuklidov, ki so povsod okrog nas.
"Torej je doza, ki jo prejme človek pri RTG-slikanju, enaka, kot če radioaktivno snov vdihnemo, popijemo ali pojemo. Je pa doza, ki jo človek prejme pri RTG-slikanju, odvisna od preiskave: ne moremo enačiti slikanja enega zoba ali CT-hrbtenice. Pred vsako preiskavo z RTG je treba preveriti upravičenost: ali je upravičeno, da človeka slikamo z RTG ali pa lahko do iste diagnoze pridemo na drug način, na primer z ultrazvokom," zaključi Omahen.