"Nad projektom nismo obupali in imamo vsa denarna sredstva, da ga dokončamo," je pred novinarji dejal poslovnež in direktor Bežigrajskega športnega parka (BŠD) Joc Pečečnik in se zahvalil, da še vedno vztrajamo in spremljamo projekt: "Hvala, ker tudi vi niste obupali," je dejal.

Kot glavnega krivca za zastoj projekta označuje Agencijo za okolje RS ( Arso), saj ta po njegovem nima pravnega razloga, da ne izda okoljskega soglasja. 

Kot je poudaril Pečečnik, so v njegovi družbi naredili vse in zadostili vsem pogojem, mestna občina je spremenila mestni načrt in zvišala stopnjo glasnosti, zato ni nobenih razlogov več, da Arso okoljevarstvenega soglasja ne izda.

Parcela 312 in stanovalci Fondovih blokov

Druga težava je parcela 312, na kateri je trenutno plomba. Gre za parcelo, ki jo je MOL vložila v projekt in za katero že od konca leta 2009 teče postopek na sodišču. To naj bi odločilo, ali je zemljišče res last občine in ali gre za pripadajoče zemljišče, kot trdijo stanovalci bližnjih, Fondovih blokov.

Kot je povedal Pečečnik, so glede parcele, ki je zemljiškoknjižno vpisana na njih, najeli sodnega izvedenca, ki jim je izdal pozitivno mnenje. Danes je bil na sodišču tudi razpisan narok glede te parcele.

To je ogledalo Slovenije

"Tiskovno konferenco sem pripravil zato, ker tudi vi novinarji tega kompliciranega postopka ne morete več spremljati. Projekt bi dal tisoč novih delovnih mest, petdeset milijonov državi in dvajset milijonov davščin mestu Ljubljana," je dejal Pečečnik, ki je predstavil novi portal o projektu, kjer si je mogoče prebrati vse, kar se je dogajalo v zadnjih devetih letih, "vse anomalije od leta 2007."

• Preberite še: Pečečnik ostal brez okoljskega dovoljenja

"Z vsemi barvami politikov sem se veliko družil, kot otrok socializma sem pomislil, da obstaja neko družbeno zavedanje. Računal sem, da je podpora politike iskrena, na poti pa sem videl, da to ni. Če se uradniki ne strinjajo s tem, kar počnemo, smo pač morali uporabiti vsa pravna sredstva,"  je dodal Pečečnik in ob tem izpostavil pravosodne postopke, izključno z zadnjim, ko je sodišče maja letos že tretjič ugodilo njegovi pritožbi glede odločbe Arsa.

Kot je še dejal Pečečnik, se mu pogosto očita, da je barbar, ki želi uničiti Plečnikovo dediščino in zgraditi stanovanja. Samo v enem letu so namenili 77.500 evrov za vzdrževanje Plečnikove podrtije, ki jo bo po njegovem treba podreti v osemdesetih odstotkih, saj je v tem času samo še propadla. 

"Cena projekta se se bo povišala na 277 milijonov evrov, zaradi posebne gradnje, ki bo imela zanemarljivo stopnjo zvoka. Gradnja se bo zaradi tega podaljšala iz petih na osem let," je še rekel Pečečnik, ki je ob tem dodal: "Če bi želeli, da preneham, naj mi vrnejo 25 milijonov, ki sem jih do sedaj vložil v to."

Ne investirajte v Sloveniji

"Moje sporočilo kolegom iz tujine je po vsem tem zelo preprosto. Ne investirajte v Slovenijo, ker si tukaj tega preprosto ne želijo, " je še dejal znani ljubljanski poslovnež in novinarjem razdelil svoj zapis z naslovom Ogledalo Slovenije, v katerem je poudaril, da še vedno upa na rešitev. 

Skriti paraziti in skorumpirani posamezniki

"Bližam se petdesetim letom življenja in ustvarjanja in sem še vedno prepričan, da bom v času svojega nadaljnjega življenja nekoč le našel pravo rešitev za omenjeni projekt in ga takšnega kot je sedaj, oziroma prilagojenega za čas, ko nekoč končno dobim gradbeno dovoljenje, tudi realiziral. O podrobnostih bom razmišljal takrat, ko dobimo ustrezno gradbeno dovoljenje, torej na dan, ko bomo dokončno premagali vse skrite parazite in skorumpirane posameznike v državni birokraciji, ki brez argumentov zadržujejo ta projekt in se samovoljno odločajo pod pretvezo lažne zaščite in za 'korist' države. Z menoj že devet let igrajo različne igre – predvsem zato, ker niso dobili kuverte z darilom ali pa preprosto zaradi lastnih interesov, ker njihovi sorodniki živijo v Fondovih blokih, v neposredni okolici in imajo drugačne osebne načrte."

Stanovalci Fondovih blokov: Pečečnik  sporoča nekaj drugega

Na Pečečnikove navedbe so se popoldne odzvali stanovalci Fondovih blokov, saj si po njihovem slovenska javnost po devetih letih "kalimerovskega tarnanja gospoda Pečečnika" zasluži, da izve resnico. Kot so poudarili, je  Pečečnik še pred podpisom pogodbe vedel v kaj se spušča, saj mu je Zavod za varstvo kulturne dediščine (ZVKSD) kaj hitro odgovoril, kaj vse mora ohraniti in kaj mu je pri načrtovanju prenove dovoljeno: "Očitno pa je bil gospod Pečečnik prepričan, ali pa mu je kdo tako namignil, da v Sloveniji pravila za nekatere ne veljajo in da če imaš prave botre, lahko pravila tudi zaobideš. Gospod Pečečnik se je torej kljub nedvoumnemu odgovoru ZVKDS odločil za čisto poslovno špekulacijo – pogodbo je podpisal v upanju, da mu pravil, s katerimi je bil vnaprej seznanjen, ne bo treba upoštevati. Na začetku mu je lepo kazalo, politični botri in lobisti so res dosegli, da je brez težav dobil prva dovoljenja. Potem pa se je ustavilo: upravni organi so se znašli v precepu med pritiski lobistov in botrov ter med svojo dolžnostjo, da upoštevajo veljavne zakone. Ko se je zadeva znašla pod drobnogledom javnosti, očitnih neskladij s predpisi niso mogli več spregledati," so še zapisali jezni stanovalci in dodali, da Pečečnik svojim kolegom v tujini pravzaprav sporoča: "Ne investirajte v Slovenijo, če nimate namena spoštovati zakonov!"

Pridobivanje okoljevarstvenega soglasja

November 2007 – Občina, Olimpijski komite Slovenije in Pečečnikovo podjetje ustanovijo družbo Bežigrajski športni park (BŠP).

December 2010 – BŠP vloži zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja, ki je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Maj 2012 – Agencija za okolje RS (Arso) izda okoljevarstveno soglasje, vendar se pritožijo stanovalci Fondovih blokov.

November 2012 – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) odpravi okoljevarstveno soglasje ter Arsu naloži ponovno odločanje o izdaji soglasja.

April 2013 – Arso spet zavrne zahtevo za izdajo okoljevarstvenega soglasja. Zoper to odločitev se družba  še istega leta pritoži..

Julij 2014 – MKO odpravi negativno odločbo Arsa in zahteva, da ponovno odloča o soglasju.

November 2014 – Arso še enkrat zavrne izdajo okoljevarstvenega soglasja, BŠP se spet pritoži.

Oktober 2015 – MKO odloči, da je bila odločite Arso pravilna.

November 2015 – BŠP vloži tožbo zoper odločitev Arsa, upravno sodišče pa letos pritožbi ugodi in Arsu naloži, naj ponovno odloči o vlogi BŠP.

Junij 2016 – BŠP dopolni svoje poročilo o vplivih na okolje, ki je sestavni del vloge za pridobitev okoljevarstvenega soglasja. Družba poročilo dopolni s protihrupnimi ukrepi, ki obdobje gradnje podajšajo na osem let. 

vanda.levstik@zurnal24.si