Vlada še vedno preučuje možne različice glede nakupa oklepnikov Patria, od spremembe naročila, ki bi prineslo primernejše zmogljivosti za gradnjo srednje bataljonske skupine, do sporazumne prekinitve pogodbe, je za Večer dejala Jelušičeva. Meni pa, da bi bilo bolj modro, da naslednja vlada pogodbo sporazumno prekine.

Slovenska vojska ima ta trenutek 30 patrij, ki so temeljna oprema srednje bataljonske bojne skupine v nastajanju. Vendar pa je vizija srednje bataljonske skupine "vse bolj oddaljena in izgubljena v dejstvu, da obrambno ministrstvo v proračunu skorajda nima več sredstev za investicije".

Kar je bilo leta 2004 moderno, je danes zastarelo

Jelušičeva sicer meni, da bi bilo modro, da naslednja vlada pogodbo o nakupu patrij sporazumno prekine. Med razlogi za to je izpostavila, da "nejasna slika glede domnevne korupcije v tem projektu" onemogoča njegovo normalno nadaljevanje. Obenem so sredstva, predvidena za nakup takšnih zmogljivosti, bistveno nižja od potrebnih.

Poleg tega je tisto, kar je bilo leta 2004 moderno in napredno, po besedah ministrice danes zastarelo. "Zato je z vidika tehnološkega napredka bolje, če bi za dograditev srednje bataljonske bojne skupine pripravili nov razpis, ga razbili na manjše module in postopoma gradili to zmogljivost," je pojasnila ministrica.

Tudi o falconu

Jelušičeva je v pogovoru za Večerovo prilogo V soboto komentirala tudi dogajanje, povezano z vladnim letalom falcon. Dejala je, da "daleč od oči in daleč od srca to letalo ni več predmet resne javne razprave o operativni uporabi". Ker zaseda prostor v najmodernejšem hangarju v Cerkljah, so nekateri helikopterji morali ostati na Brniku, del letal je premaknjen v neprimerno vzdrževane prostore, kar povzroča čezmerno propadanje sredstev. "Vlada letala ne uporablja, troši denar za redno vzdrževanje in vzdrževanje plovnosti letala," je pojasnila ministrica.

V kontekstu mednarodne obrambne politike pa je Jelušičeva opozorila zlasti na zmanjševanje obrambnih proračunov, kar po njenem mnenju kaže na to, da Evropa ni dojela svojega spremenjenega strateškega položaja. "Situacija v naši neposredni okolici je le na videz mirna," je dejala in izpostavila nemire na severu Afrike in na Bližnjem vzhodu, pri čemer se je opredelila za samostojno palestinsko državo.

Glede prisotnosti mednarodne skupnosti v Afganistanu je dejala, da se bo leta 2014 morda resnično zgodil prenos suverenosti in zagotavljanja varnosti na afganistanske varnostne sile. "Toda mednarodne sile bodo zagotovo ohranile inštruktorje, svetovalce za varnostni sektor, graditelje političnih institucij," meni Jelušičeva. O Kosovu pa je povedala, da ga potem, ko je Slovenija to državo priznala "ne moremo izpustiti iz rok, saj stanje tam ni urejeno".