Ali lahko pričakujemo, da bodo za žico na slovenski meji kmalu stali policisti Evropske unije? To vprašanje se poraja ob predlogu svežnja ukrepov za boljše varovanje zunanje meje, ki naj bi ga Evropska komisija najavila danes. Sprejeti ga mora še Evropski parlament.

Posredovanje brez privolitve članice

Ključni predlog je vzpostavitev skupne zunanje policije in skupne obalne straže. Nova, okrepljena evropska agencija, ki bo nadomestila Frontex in v kateri bodo sodelovali tudi nacionalni organi, bi imela pravico posredovati v državi brez njenega vabila.

"Nova  agencija  in države članice naj bi si delile  pristojnosti   pri  upravljanju   zunanjih   meja po  sistemu integriranega  upravljanja  meja,  ki  ga  prav tako uzakonja nova uredba. Agencija  bo  imela  bistveno  večje pristojnosti pri spremljanju stanja na zunanjih  mejah  in  v  primeru  večje  ogroženosti  dela  zunanje  meje bo predvidoma  lahko  intervenirala  z okrepljenim nadzorom brez  pogojevanja zadevne države. Prav tako se krepijo tudi nekatere druge funkcije (npr. na segmentu vračanja tujcev, ki so v EU nezakonito)," razlaga Marko Gašpelin, pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije.Predlog komisije predvideva, da bo moralo biti vselej na voljo 1500 varuhov meje, ki jih bo mogoče namestiti v treh dneh. Poleg bistveno večjih pristojnosti pa bo naslednica agencije Fronetex imela tudi novo ime.

Pošiljanje EU enot na meje: Slovenija ne bo izjema

Zunanji minister Karl Erjavec je v pričakovanju predlogov komisije v ponedeljek za STA v Bruslju dejal, da Slovenija podpira vse ukrepe, ki prispevajo k učinkovitejšemu nadzoru zunanje meje unije.

Možnosti, da bi lahko EU brez povabila Slovenije poslala enote na njeno mejo s Hrvaško, pa Erjavec ni želel komentirati, saj da je to bolj v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

"Če gre za predlog, ki se nanaša na celoto zunanjo mejo Evropske unije, ni posebne ovire, da na slovensko mejo ne bi prišli pripadniki te agencije," pravi obramboslovec Klemen Grošelj. 

Prenos dela suverenosti v Bruselj

Foto: EPA frontex, policija "Vprašanje je, ali bodo te sile nameščene samo po nastanku nekih izrednih razmer, ko bodo presodili, da članica ne more več ukrepati sama ali pa bo šlo za stalno namestitev teh enot, ki bodo na meji imeli stalne strukture častnikov in bodo skupaj z nacionalnimi organi informacije pošiljali v Bruselj.  Ob skupnem nadzoru pa nadzor meja ne bo več izključno v domeni držav članic, pač pa bo prenešen na Evropsko unijo," opozarja Grošelj. Prenos suverenosti primerja s prenosom suverenosti pri evru.

"Da, ta predlog vključuje občutljive dele. Članice se bodo morale odreči delu suverenosti," je priznal tudi evropski komisar za migracije Dimitris Avramopulos.

"Več Evrope, ne pa zatekanje za plote!"

"Čeprav kar precej posega  v  suverenost  držav  članic  (kar bi bilo še pred nekaj časa težko sprejemljivo  za  članice),  lahko  pričakujemo,  da  bo  veliko  predlogov sprejetih  in  da  bo  to  omogočilo  ne samo preživetje "schengna", temveč krepitev  schengenskega  sistema.  Kot  se  je  že  v  preteklosti nesporno pokazalo  (tudi v primeru evrske krize), je učinkovit odgovor na krize "več Evrope", ne pa zatekanje nazaj za plote nacionalnih držav," pa meni pomočnik direktorja Uprave uniformirane policije Gašpelin.

Sodelovanje bo obvezno

Na vprašanje, kaj če zadevna članica ne želi sodelovati v operaciji, so viri pri komisiji za STA povedali, da je sodelovanje pač obvezno in da lahko komisija v primeru kršitve sproži pravni postopek.Uvajanje nove agencije je, kot pravijo v Bruslju, zlasti odziv na ravnanje Grčije, ki kljub številnim pozivom evropskih partnerjev dolgo ni želela zaprositi za uporabo Frontexovih sil za hitro posredovanje na svoji zunanji meji.

Skupna organizacija in logistika

"Gre za veliko zadevo, njenih razsežnosti se malokdo zaveda," meni Grošelj. Skupna evropska obalna straža bi pomenila izgradnjo skupnih, pomorskih baz, potrebna bi bila skupna tehnična sredstva, oporišča in objekti za namestitve, skupni sistem zvez, operativni štab, ..."Poleg prehoda migrantov se na meji obravnava tudi trgovina z ljudmi, mamili, orožjem, tihotapljenje...Kako bo tukaj deljena odgovornost?"

"Veliko vprašanje se poraja tudi glede poveljevanja ter zagotavljanja demokratičnega nadzora," dodaja Grošelj. 

Jedrsko orožje iz Bruslja

Foto: Saša Despot begunci Sklopu predlogov, ki naj pomenijo revizijo schengna, so v Bruslju pripeli ime "jedrsko orožje". Pripadniki nove agencije naj bi imeli tudi možnost sprožitve  postopek vrnitve vrnitve postopka vračanja. Za učinkovitejše vračanje komisija predlaga tudi enotni evropski potovalni dokument.

Poleg tega bi enote novega Frontexa po novem namestili tudi v državah članicah, ki se za članstvo šele pogajajo. Pogajanje o članstvu v EU je včeraj začela Srbija.

Begunci iz Turčije neposredno v Evropo, sprejela jih bo tudi Slovenija

Sveženj ukrepov vključuje tudi priporočilo za shemo prostovoljnega in humanitarnega sprejema sirskih beguncev iz Turčije v EU. Šlo naj bi 400 tisoč ljudi, ki naj bi jih iz Turčije v EU prepeljali neposredno. Da je Slovenija pripravljena sprejeti begunce iz Turčeje, so v uradu predsednika vlade pred dnevi potrdili za Dnevnik. Ni pa Slovenija med povabljenimi na minivrh, ki bo pred pred zasedanjem voditeljev 28 članic Unije v četrek  in naj bi vključeval države, voljne sprejeti begunce iz Turčije. Vrha se bodo udeležili Nemčija, Francija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Švedska, Finska in Grčija ter Turčija.

sergeja.hadner@zurnal24.si