Foto: Anže Petkovšek Irma Hus Starši, katerih otroci so ali še bodo v letošnjem koledarskem letu dopolnili šest let, so v zadnjem tednu vpisovali svoje otroke v prvi razred osnovne šole. Če otrok pri dopolnjenih šestih letih ni pripravljen za vstop v šolo, se lahko šolanje na njihov predlog, predlog zdravstvene službe ali komisije za usmerjanje odloži za eno leto. 

PREBERITE ŠE:

• Vsako leto več odlogov šolanja. Razlog za skrb?

Odlogi šolanja po uvedbi devetletke iz leta v leto rastejo, za razliko od predhodnih vpisov, ki so postali bolj izjema in so bili pogostejša praksa v  preteklosti, ko so v prve razrede osemletke, vpisovali januarske, februarske ali tudi marčevske otroke naslednje generacije. 

Zavod za šolstvo zaradi naraščajočega števila odlogov pripravlja podrobno analizo, da bi ugotovil, kaj je razlog za naraščanje števila odlogov šolanja. A zdi se, da le ta tiči v dilemi, ali so šestletniki zreli za šolo, ki je delila strokovnjake že ob sami uvedbi devetletke in jih deli še danes. Mnogi med njimi še danes niso naklonjeni všolanju šestletnih otrok. 

"Šestletni otrok je razvojno gledano še v obdobju, ko je njegova notranjost na višku domišljije, živi s svojem svetu in potrebuje čas, da se počasi vključi v realnost, obveznosti in odgovornosti," nam je o razlogih, zakaj meni, da šestletniki še niso zreli za šolo, dve leti nazaj povedala psihologinja in logoterapevtka Zdenka Zalokar Divjak. Nekateri v dokaz dobre prakse poznejšega šolanja poudarjajo tudi "finski šolski čudež", kjer otroci pred sedmim letom ne hodijo v šolo. 

Po drugi strani Slovenija pri šolanju šestletnikov med evropskimi državami ni nobena izjema. Razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek ugotavlja, da starši, ki odložijo šolanje svojih otrok, upajo, da bo imel večje možnosti da bo med najboljšimi, a se ta računica ne izide na tak način. Poudarja, da je prvi razred pripravljeni tako, da jih zmorejo vsi otroci, stari vsaj pet let in osem mesecev, razen redkih, ki imajo razvojne, čustvene ali zdravstvene težave.

Ravnatelji navajajo, da starši kot glavni razlog za odlog najpogosteje navajajo dejstvo, da otroku s tem omogočijo še leto dni brezskrbnega otroštva ali pa menijo, da njihov otrok še ni dovolj čustveno in socialno zrel za vstop v šolo ter ne bo kos šolskim zahtevam. Če šolanja niso odložili, a ocenjujejo, da bi bilo dobro, da bi ga, navajajo, da je otrok težje sledil v šoli in je potreboval več pomoči pri domačih nalogah. Na drugi strani imajo v razvojnih ambulantah primere, ko se težave pokažejo pozneje in staršem celo predlagajo ponavljanje razreda ali prešolanje, ob tem, da testi pokažejo normalne inteligenčne sposobnosti.

Sama sem kot pomladi rojena šolo obiskovala z generacijo, ki je bila eno leto starejša od mene. Takrat mi je to predstavljalo normalno dejstvo, a kot odrasla sem se spraševala, ali bi bilo kaj drugače, če ne bi šla prej v šolo in natančno se spominjam trenutka v drugem razredu, ko sem se zavedla, da sedim v šoli. Kje sem bila do tedaj, ne vem. Nekje vmes, v "vicah" med vrtcem in šolo. Spominjam se, da so me pred vstopom v šolo, testirali, a mojega doživljanja niso ujeli nobeni testi.

Starši se, glede na to, da si strokovna mnenja niso enotna, ob dilemi, ali naj otroka vpišemo ali odložimo šolanje, tako lahko poleg posvetovanja s strokovnimi delavci, ki so bolj ali manj naklonjeni odlogu, lahko zanašamo le še na svoj občutek. Z zavedanjem, da mora biti v ospredju korist otroka in podpora njegovemu razvoju. Pri čemer vpis v prvi razred ni prostovoljna odločitev, ampak zakonska obveza, odlog pa le možnost, o kateri odloči ravnatelj na podlagi mnenja strokovne komisije, v kateri je šolski zdravnik, svetovalni delavec ter vzgojitelj oz. učitelj.

irma.hus@zurnal24.si