Nadškofija je v izjavi zapisala, da si bo prizadevala narediti vse, da se bodo obveznosti iz kreditne pogodbe izpolnile. A se to na koncu ni zgodilo, banka zdaj od nadškofije zahteva 7,6 milijona evrov, bistvo sojenja pa predstavlja patronatska izjava.

Kaj je patronatska izjava

Za slovenski prostor je tovrstna izjava zelo redka. V literaturi se opisuje kot neke vrste poroštvo oziroma izjava matičnih družb, da bodo izpolnile obveznosti hčerinskih družb. A ta izjava je lahko podobna poroštvu ali garanciji ali pa ima zgolj moralno-etični učinek. In ravno zadnje zagovarja nadškofija. Nekdanji član gospodarske uprave nadškofije in direktor Gospodarstva Rast Dušan Zazijal je dejal, da ne pomeni neposredne garancije; da torej ni poroštvo in da so to banki tudi povedali.

Je pa dodal, da se pravna služba banke ni odzivala tako intenzivno kot pri preostalih bankah – Abanka je denimo tovrstno izjavo zavrnila in želela obligacijski značaj – in da je bila v očeh bank Cerkev vedno komitent 1A. Ko je podjetju zmanjkalo denarja, so si ga izposodili pri nadškofiji in ta je do nekega trenutka obroke kredita poravnavala; koliko je bilo teh, pa se Zazijal ni spomnil. Izjave nista podpisala takratna škofa Franc Kramberger ali Anton Stres, temveč takratni ekonom Mirko Krašovec in Zazijal. Ali bosta morala pred sodišče stopiti tudi Kramberger in Stres, se bo sodišče še odločilo.

Banka je želela dodatno zavarovanje

Nasprotno pa banka meni, da imajo patronatske izjave naravo izvršljive obveznosti. Jernej Močnik, takratni direktor za gospodarske družbe pri Raiffeisen Banki, je dejal, da so od nadškofije pričakovali dodatna zavarovanja za njene naložbe, ki so imele po njihovem mnenju neustrezno zavarovanje. Naložbe je imela sicer nadškofija zavarovane z delnicami holdinga Zvon ena, a je kriza ceno delnic nižala. In od tu izhaja zahteva za dodatno zavarovanje.