Varuh pacientovih pravic iz Maribora Viktor Pilinger je te dni predstavil svoje poročilo za lansko leto; med drugim – ponovno - ugotavlja in opozarja na težavo enormnega povečanja čakalnih dob v zdravstvu v zadnjem letu. “Od vseh čakajočih naj bi od 10 do 20 odstotkov bolnikov čakalo predolgo, nad dopustno čakalno dobo,” poudarja Pilinger.

To pomeni, da posledično nastajajo nepotrebno stroški zaradi plačevanja predolgih bolniških, bolnikom pa zaradi odlašanja zdravljenja nastaja tudi zdravstvena škoda. Najdaljše čakalne dobe so na področju nevrokirurgije, ortopedije, urologije in revmatologije. “Žal, ciljnih ukrepov za reševanje tovrstnih težav, do sedaj ni bilo ne na ministrstvu, ne na ZZZS,” poudari Pilinger.

V lanskem letu je obravnaval 803 zadeve, nanj se je obrnilo 589 ljudi. Število obravnavanih zadev je v lanskem letu spet narastlo.

Foto: zurnal24.si Graf zastopnik

Pacientka umrla zaradi neustrezne nege?

Na mariborskega zastopnika pacientovih pravic so se med drugim obrnili tudi svojci starejše varovanke enega od domov upokojencev na Štajerskem, ki so se pritožili zaradi odmnevno neustrezne zdravstvene nege te varovanke v domu. “Na to jih je opozorilo zdravstveno osebje ob sprejemu na zdravljenje v lokalni bolnišnici, kjer je kasneje pacientka umrla,” dodaja Viktor Pilinger.

Šlo bi naj za preležanine in dekubituse, povzročene v domu upokojencev zaradi zanemarjene nege. Vodstvo doma je vztrajalo pri ustreznosti zdravstvene nege in v domu je bila izvedena prva ustna obravnava domnevne kršitve pacientovih pravic, na kateri so sodelovali številni pristojni udeleženci tako iz doma kot iz bolnišnice.

“Prišlo je do medsebojnega prelaganja odgovornosti med domom in bolnišnico in sprejet je bil dogovor, da se v obeh instititucijah izvede zunanji izredni strokovni nadzor,” pravi Pilinger. Pisni predlog za izvedbo tega nadzora z vso razpoložljivo dokumentacijo je bil že v začetku lanskega leta posredovan na Ministrstvo za zdravje RS. “Predlagani nadzor dolej še ni bil izveden, zadeva še ni zaključena,” pravi zastopnik pacientovih pravic.

Foto: zurnal24.si Zastopnik pacientovih pravic Na področju nadzora v zdravstvu, predvsem nadzora glede nege v domovih za upokojence, pravi, je dve leti v Sloveniji vladal zastoj. Za pojasnila, zakaj tako, nas napoti na ministrstvo. Vprašanja glede tega smo poslali, pričakujemo njihove odgovore.

Operiral ga je drug nevrokirurg

Zastopnik pacientovih pravic Viktor Pilinger je v lanskem letu v 39 odstotkih primerih pacientov slednje informiral glede njihovih pravic in jim svetoval, v 52 odstotkih pa tudi posredoval. V enem takšnih primerov je dosegel, da je bolnika operiral drug zdravnik, ki mu je bil sprva dodeljen.

“Pacient srednjih let je vložil pritožbo nad neustreznim prelaganjem operacije hrbtenice s strani nevrokirurga iz UKC Maribor. Predstojnik tega oddelka v UKC ni pojasnil utemeljenih razlogov,  pacient pa je trpel v bolečinah in zaradi dolgotrajnega bolniškega staleža,” pojasnjuje.

Izveden je bil postopek prve ustne obravnave v UKC, na katero pa omenjeni nevrokirurg sploh ni prišel; dogovorili so se, da se postopek nadaljuje v skupni Mediacijski pisarni UKC in ZD v Mariboru. “V mediacijskem postopku je bil nato sprejet dogovor, da se operativni poseg pri pacientu izvede čim prej s strani drugega nevrokirurga, kar je bilo tudi storjeno,” sklene Pilinger in doda, da je imel še enkrat kontakt s tem pacientom, ko se mu je prišel zahvalit za pomoč.

Napotijo jih na psihiatrijo

Vse več ljudi se na zastopnika pacientovih pravic obrača tudi glede pravice do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Po Zakonu o pacientovih pravicah ima slednji pravico do odprave in največje možne ublažitve bolečin in drugega trpljenja ter v končni fazi do paliativne oskrbe.

“Glede tega se vedno več ljudi obrača po pomoč v mojo pisarno. Ugotavljam, da pri večjem številu pacientov lečeči zdravniki dlje časa ne ugotovijo vzroka za bolečine in trpljenje oziroma diagnoze in največkrat pa daljšem zdravljenju le-to zaključijo z napotitvijo pacienta na psihiatrično zdravljenje,” pravi Pilinger. Pacienti takšno zdravljenje največkrat zavračajo. Zastopnik pacientovih pravic v takšnih primerih svetuje uveljavljanje pravice do drugega mnenja.

V praksi se sicer še naprej pojavljajo težave pri uveljavljanju pravice do drugega mnenja, pri čemer bolniki naletijo na številne ovire in nedorečenosti. Prav tako zastopnik še vedno ugotavlja tudi, da velik delež nezadovoljstva pacientov izvira iz  slabe komunikacije med pacientom in zdravstvenim osebjem.

barbara.barbic@zurnal24.si