Ko je na mizi predlog odpuščanja, je
sprejemljivo marsikaj. Tudi za sindikate.
Foto: Žurnal24
Janez Zalaznik (Foto: Žurnal24)
Vlada pravi, da ima prave odgovore na krizo. Eden od njih je bil zakon za uravnoteženje javnih financ, ki bi med drugim prisilno upokojil vse, ki imajo izpolnjene pogoje. No, pravno gledano jih ne bi upokojil, le prenehala bi jim pogodba o zaposlitvi, saj je prisilna upokojitev protiustavna. Pri izvedbi načrta, da bi tako kaj prihranili, se je zataknilo. Kar 378 ljudi se je samo v državni upravi s šefi dogovorilo, da bodo delali še naprej, upokojilo pa se jih je več kot pol manj. Je ravno teh 378 uslužbencev nepogrešljivih, so šefovi prijatelji ali iz prave stranke? Ne vem. Sem pa nekoliko zmeden, ko vlada sprejme zakon o prisilnem upokojevanju, hkrati pa napoveduje, da bo treba delati dlje. In ko minister Pličanič govori o tem, da bo treba v javnem sektorju odpuščati, medtem pa se v državni upravi ne morejo odreči niti tistim, ki bi lahko šli v pokoj.
Kaj pa če? Če bi se res zgodilo odpuščanje v javnem sektorju, ali menite, da bi odpustili tiste, ki slabo delajo? Dvomim. Kdo jih bo poiskal? Bo imel enake vatle za naše in njihove? Če bi se zgodil rez, bi šli na zavod najbrž tisti z najmanj delovne dobe ali brez otrok in podobno. Odpuščenim je treba izplačati odpravnine, nadomestilo za brezposlene. Verjetneje se mi zdi, da bodo po sistemu uravnilovke še enkrat vsem javnim uslužbencem znižali plače. Morda bodo sindikati javnega sektorja menili, da je v primerjavi z načrtom množičnega odpuščanja to dobra ideja. Služba je služba. Preberite na strani šest, čemu vse so se odpovedali v Revozu, da le ne bo odpuščanj.