Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Pri oceni, da bi let stal od deset do dvajset tisoč evrov, pa smo se zmotili za petsto evrov ali za pet odstotkov – dejansko je stal 9.500 evrov. Krivda za objavljene netočnosti pa je v celoti na strani kabineta predsednika vlade, ki je včeraj prejel izrecna vprašanja na to temo, a so se odločili, da nanja ne bodo odgovorili.

Kaj so pojasnili in česa ne

Včeraj je do nas prišla informacija, da naj bi predsednik vlade Janez Janša z družino letel na prvomajski dopust v Grčijo. Kot velevajo novinarski standardi, smo želeli informacijo preveriti, zato smo po elektronski pošti vladnemu uradu za komuniciranje takoj poslali vprašanja. Na vsa naša vprašanja so odgovorili v enem stavku: "Predsednik vlade je let v celoti plačal sam."

V kabinetu predsednika vlade so imeli že včeraj možnost pojasniti vse, kar danes užaljeno objavljajo na spletu. Pa poglejmo vprašanja:

1. Ali drži, da je predsednik vlade na dopust v Grčijo potoval z zasebnim letalom?
Ni bilo odgovora.

2. Zakaj je letel z zasebnim letalom?
Ni bilo odgovora.

3. Koliko je znašal strošek leta in kdo ga je plačal?
Odgovorili so le delno, in sicer "Predsednik vlade je let v celoti plačal sam."

4. Koliko je znašal dodaten strošek zaradi potovanja varnostnikov v tujino?
Ni bilo odgovora.

Če bi bili v kabinetu predsednika resnicoljubni, korektni in imeli malo manj preganjavice pred novinarji, bi lahko že včeraj odgovorili na primer takole:

1. Ali drži, da je predsednik vlade na dopust v Grčijo potoval z zasebnim letalom?
Na dopust je predsednik vlade potoval s čarterskim letom, ki ga je imel rezerviranega tudi za povratno potovanje, a je pot nazaj z družino opravil z najetim manjšim propelerskim letalom.

2. Zakaj je letel z zasebnim letalom?
Zaradi sinove bolezni so morali potovanje predčasno prekiniti.

3. Koliko je znašal strošek leta in kdo ga je plačal?
Cena leta je bila 9.500 evrov.

Lahko le upamo, da so bili odgovori pomanjkljivi zgolj zaradi strahu pred novinarji. Mogoče je tudi, da jasnih odgovorov niso dali zato, da bi inscenirali napad na ubogega predsednika vlade, ki odločno vleče slovenski voz iz blata krize in je hkrati tudi skrben oče, novinarji pa ga neutemeljeno napadajo. Če drži slednje, bi se od njih lahko učili tudi največji mojstri javnega mnenja.

Aja, pa še to, nisem podpisnik zloglasne peticije in nimam brata.