“Postojnska občina dobro izkorišča evropska sredstva. Če rečem dobro, to pomeni pohvalo, ker v nekaterih primorskih občinah ni tako. Analizo pa še delamo,” je včeraj v Postojni dejal Henrik Gjerkeš, minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Postojnska občina je v zadnjih štirih letih počrpala pet milijonov evrov nepovratnih sredstev. Težavo po njihovem predstavljajo spreminjanje pogojev in administrativne ovire.

Težave pri čezmejnih
V novogoriški občini so iz Evropske unije prejeli 14,6 milijona evrov, skoraj deset milijonov le za projekt varovanja vodnega vira Mrzlek. “Največ težav imamo pri črpanju sredstev v sklopu programov čezmejnega sodelovanja, ker se naši in italijanski državi ne uspe dogovoriti,” je povedala Tatjana Gregorčič, načelnica oddelka za gospodarstvo.

Tomaž Gantar, župan Občine Piran, ki je prejela šest milijonov evrov, še štiri milijone pa ima odobrene, ocenjuje, da je glavna ovira netransparentna in pristranska delitev sredstev s strani države. “Težava je tudi v obširni dokumentaciji in zelo kratkih rokih za pripravo. Občina Piran kot obalno mesto ima še bistveno slabše možnosti zaradi višje razvitosti.”

“Predolgo smo stali”
“Upoštevati morate, da je izolska občina eno leto in pol stala, bili smo brez proračuna. To je zelo otežilo tudi črpanje evropskih sredstev,” pa pravi Tomislav Klokočovnik, župan Občine Izola, ki je največ, dobra dva milijona, pridobila za obnovo pomola in ribiško infrastrukturo. Župan upa, da bodo dela končana v roku, sicer se utegne zaplesti tudi tu.