Banka Slovenije ima natančen scenarij za vsako banko v slovenskem bančnem sistemu, je zagotovil guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. Zatrdil je tudi, da nobena banka 13. decembra ne bo šla v stečaj niti v postopek nadzorovane likvidacije. Kot je pojasnil, bi se to, če bi se moralo zgoditi, že zgodilo.

Jazbec je spomnil, da se je to že zgodilo z dvema bankama (Probanko in Factor banko) "in takrat smo odreagirali". "Moj edini namen je zmanjševati stroške za davkoplačevalce in zaradi tega so vse odločitve, ki so povezane tudi z vidika zahtevanih dokapitalizacij, vezane na to, da bi bili stroški za davkoplačevalce čim nižji," je še pojasnil Jazbec.

Guverner je ob tem ocenil tudi, da bodo stroški sanacije bančnega sistema v Sloveniji nižji oz. ne toliko drugačni od stroškov sanacije bančnih sistemov v drugih državah EU.

Jazbec je med drugim poudaril, da je bančni sistem sicer potreben, ne pa tudi zadosten pogoj "za vse, kar se nam lahko dobrega zgodi v slovenskem gospodarstvu". Pri tem je izpostavil tri sklope ukrepov, ki jih je treba izpeljati že v prihodnjih tednih: dokapitalizacija bank oz. sanacija bančnega sistema, ukrepi za oživitev gospodarske rasti in politična podpora za reforme.

Bratuškova: Vse premoženje pod eno streho

Vprašanja SDH se je dotaknila tudi predsednica vlade Alenka Bratušek, ki je navedla, da je v zadnji fazi priprava spremembe zakona o SDH, "kjer bomo vse premoženje, kjer piše Republika Slovenija, združili pod enotno upravljanje".

Pri tem je izpostavila problem v zvezi s premoženjem v lasti Kapitalske družbe (Kad). Kot je povedala, je to premoženje po nekaterih ocenah danes vredno le okoli milijarde evrov ali še manj, kar bi zadostovalo za plačilo pokojnin za obdobje enega leta, zato premierka težko razume zahteve upokojencev, da mora biti Kad samostojna pravna oseba.

Bratuškova tako ocenjuje, da to upravljanje mora biti "pod enotno streho", pri tem pa upa, da bodo, tudi če bo Kad ostal samostojna pravna oseba, uspeli dogovoriti, da bo SDH upravljal s celotnim premoženjem države.

Premierka je navedla še, da bi med ukrepi za pomoč podjetjem en razmislek lahko šel tudi v smeri ukinjanja subvencij in hkratnega zniževanja davkov, vendar bi bilo potrebno narediti natančne ocene vseh morebitnih posledic. Pri tem je dodala, da ima vlada v sedanji zaostreni situaciji le malo manevrskega prostora za zniževanje davkov.