“Bojim se, da bodo v javnem sektorju grde stavke, a ne bodo dobile podpore javnosti,” je bil včeraj tik pred pogajanji o vladnem varčevalnem svežnju realen Frančišek Verk, predsednik Sindikata državnih organov Slovenije.

Moti ga tudi pristop vlade k varčevanju, saj je “najlaže tisto, kar imaš, linearno posekati. Na naše predloge pa se sploh ne odzivajo.”

Za 36 milijonov dodatkov

Vlado so med drugim opozorili, da je država “za povečan obseg dela” leta 2010 uslužbencem izplačala skupno 36 milijonov evrov, samo v šolstvu 12 milijonov.

“To je ogromno denarja. V glavnem so te dodatke dobili uslužbenci na višjih položajih, pa ne zaradi dodatnega dela, ampak ker so bile druge oblike nagrajevanj, napredovanj in dodatkov zamrznjene,” je razkril Verk.

Informatiki le telefonisti

Po njegovem mnenju je javna uprava še potratnejša pri informatiki. “Povsod imamo posebne službe in cele oddelke informatikov, a je njihovo delo predvsem klicanje zunanjih, pogodbenih sodelavcev. Ti nato delajo vse od razvoja pa do nameščanja opreme,” je opozoril Verk.

Dejal je, da bi morala iti država na tem področju od posla do posla in pogledati, katera podjetja že desetletja služijo na račun države. “Tu bi se dalo prihraniti zelo veliko,” je dejal in dodal, da noče vlada nič slišati niti o racionalizaciji javnega naročanja.

“Nihče ne upa ali pa ne zna dregniti v mreže podjetij, ki že 20 let obvladujejo javna naročila,” je zatrdil Verk, o kompromisnem predlogu, ki ga je včeraj vlada tik pred pogajanji poslala sindikatom, pa dejal: “Nekaj majčkeno smo si bliže.” Tudi v sindikatu zdravnikov in zobozdravnikov Fides o stavki ne razmišljajo.

“Me pa zelo moti neprofesionalna raven komunikacije nekaterih sindikatov na pogajanjih,” je včeraj priznal Konrad Kuštrin iz Fidesa. Koga od sindikalistov je imel v mislih, ni želel razkriti, dejal pa je, da je neenotnost sindikatov voda na mlin vladi, ki bo tako imela argument, da ukrepe sprejme enostransko.

Razlog, da šolniki vztrajajo pri stavki, pa Kuštrin vidi v tem, da je bila prav v vzgoji in izobraževanju večina plačnih nesorazmerij že odpravljena, zato bi se tam plače dejansko znižale za 
15 odstotkov.