Ugotovitve Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) o sistemski korupciji v zdravstvu so zaskrbljujoče, ocenjujejo na ministrstvu za zdravje in napovedujejo ukrepe za boj proti korupciji. Mnenja KPK sicer še niso prejeli, pač pa so bili o njems eznanjeni iz medijev. Pričakujejo, da bodo v najkrajšem možnem času ustrzeno ukrepali tudi vsi v mnenju našteti nosilci odgovornosti za preprečitev sistemske korupcije: tako vodstva javnih zdravstvenih zavodov kot tudi sveti javnih zdravstvenih zavodov, občine, zdravstveni inšpektorat in ZZZS.

Strokovna služba Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) je pojasnila, da izvajajo štiri vrste nadzorov, da pa ugotovitve vidijo kot resno opozorilo, da se predvsem nadzor Zdravniške zbornice Slovenije "ne izvaja v zadostni meri". Zbornica bi namreč namreč morala nadzirati, ali zdravniki strokovno-medicinsko utemeljeno uvrščajo nujne ali prednostne bolnike na čakalne sezname ter jih upravičeno obravnavajo pred čakalno dobo, ki velja za bolnike z oznako "redno" na napotnici, so zapisali na ministrstvu.

Na ZZZS menijo, da bi zbornica morala izvesti strokovni nadzor v Ortopedski bolnišnici Valdoltra in v UKC Ljubljana ter "s tem izkazati ničelno toleranco do korupcije v zdravstvu". V ZZZS, kjer podpirajo spremembo zdravstvene zakonodaje, so lani izvedli 826 nadzorov zdravstvenih programov. Letos bodo izvedli še dodaten nadzor v bolnišnični dejavnosti v zvezi z vodenjem čakalnih seznamov in čakalnih dob.

Ostra ločnica bi pomenila daljše vrste

Predsednik Zdravniške zbornice Slovenije Andrej Možina podpira prizadevanja po zmanjševanju korupcije v zdravstvu. Opozarja pa, da bi se javni zdravstveni sistem ob strogi ločnici med javnim in zasebnim sesul, saj je v javnem zdravstvu premalo zdravnikov, da bi lahko v rednem času opravili vse zdravstvene storitve v rednem delovnem času. Opozoril je, da pri nas manjka 1000 zdravnikov oz. jih je tretjino manj, kot je povprečje zdravnikov na 100.000 ljudi v EU. 

"Če bi potegnili takšno ločnico, da bi zdravnikom prepovedali, da delajo še drugje, potem bi se čakalne dobe in vrste bistveno podaljšale," je dodal predsednik zdravniškega sindikata Fides Konrad Kuštrin. Opozoril je, da so vse oblike dela po d. o. o. in s. p. in podjemnih pogodbah zakonite in veljajo za vse državljane.

Pravilnike je treba spoštovati

Tako Možina kot Kuštrin sta kot sporno ocenila dejstvo, da polovica zdravnikov pri matičnem elodajalcu ni zaprosila za dovoljenje za delo drugje. "Če so pravilniki, jih je treba spoštovati," pravi Možina, Kuštrin pa dodaja, da so se soglasja dajala "precej od oka" oz. po simpatijah. "Ker država funkcionira po balkansko, so se nekateri zdravniki temu sistemu prilagodili in so pri drugem delodajalcu delali brez potrebnega soglasja," pravi predsednik Fidesa.

Kuštrin je opozoril na zdravnike "dvoživke", ki bolnike preko zasebnih ambulant uvrščajo na čakalne vrste v javnem zdravstvu. "Vsi so vedeli, kaj se dogaja, pa noben ni nič naredil," je dejal. Nadzor je po njegovem mnenju nujen, a dokler "ne bodo vsi opravljali svojega dela, noben zakon in pravilnik ne bo pomagal". 

Opozarjajo na pozitivne učinke

Na poročilo KPK so se odzvali tudi v UKC Ljubljana, kjer ima za soglasje za delo izven matične ustanove 164 zdravnikov specialistov (vseh zaposlenih zdravnikov in zobozdranikov v UKC je 1.163). Ob tem morajo opraviti vse predvideno delo in program znotraj UKC. "V UKC Ljubljana izvajamo nadzore nad tem in ukrepamo v primeru, ko ugotovimo kršitve sprejetega pravilnika," so zapisali v sporočili za javnost.

"Ob tem pa želimo opozoriti tudi na pozitivne učinke izdajanja soglasij. S tem, ko v UKC Ljubljana svojim zaposlenim izdamo soglasje za delo v drugem javnem zavodu, pri koncesionarju ali v zasebnih institucijah, skrajšujemo čakalne dobe in omogočamo, da državljani R Slovenije na ta način lažje in hitreje pridejo do vrhunskih specialistov, ki jih imamo v UKC Ljubljana," so še zapisali.