Smo na pragu novega kroga pogajanj vlade s sindikati, za katerega so se zavezali z dogovorom, s katerim so sicer podaljšali varčevalne ukrepe za letos. Med izhodišči za pogajanja s sindikati so tudi varčevalni ukrepi, povezani s plačami.

Gotovo je, da bodo nekateri varčevalni ukrepi podaljšani, vprašanje je le kateri in njihova višina. Minister Boris Koprivnikar je za Radio Slovenija povedal, da je vlada "trdno odločena, da spoštuje tisti neposredni dogovor glede napredovanj, ker že leta javni uslužbenci niso napredovali". Po drugi strani pa je minister poudaril, da se bomo spet soočili z možnostjo, da lahko nekatere ukrepe podaljšamo, nadomestimo z novimi ...

Pogajanji s sindikati so sicer napovedani za jeseni; sledila bo zagotovo vroča jesen, saj bi vlada podaljšala vse varčevalne ukrepe, sindikati ne bi pristali na nobenega.

Dodatki so v minimalno plačo vključeni le v Sloveniji

Medtem je v ljubljani v ponedeljek potekala mednarodna konferenca o spremembi definicije minimalne plače. Strokovnjak z nemškega inštituta za gospodarstvo in družboslovje Thorsten Schulten je pri tem izpostavil, da je v evropskem prostoru Slovenija izjema glede dodatkov na nedeljsko in praznično delo.

V vseh ostalih državah je nedeljsko in praznično delo plačano dodatno. Schulten je to definicijo ocenil kot problematično. "To ustvarja nepravičen položaj. Zakaj bi nekdo, ki dela v težjih pogojih, denimo ponoči, dobil enako plačo kot nekdo, ki dela navaden delavnik?" se je vprašal.

V tej luči se mu zdi zahteva oz. zakonski predlog sindikatov, po katerem bi se iz minimalne plače izvzelo dodatke za nočno, nedeljsko in praznično delo, tako da bi jih bili delodajalci dolžni plačevati posebej, razumljiv.

Mednarodno konferenco Sprememba definicije minimalne plače sta v Ljubljani pripravili Zveza svobodnih sindikatov Slovenije in hrvaška fundacija Friedrich Ebert Stiftung.