Ministrstvo za javno upravo skupaj z ministrstvom za finance že pripravlja ukrepe, ki bi maso plač v javnem sektorju zadržali na zdajšnji ravni, nam je potrdil vir z ministrstva za finance. Analize po prvih treh mesecih namreč kažejo, da so javnofinančne razmere slabše od predvidenih.
Zamrznitev ali ukinitev
Glede izvedbe tretje in četrte uskladitve plač v javnem sektorju naj bi razmišljali celo o možnosti, da zadnjih dveh tranš sploh ne izvedejo, saj se s z zamikom uskladitev glede na dolgo trajanje krize finančni problem zgolj prestavlja. Manj črn scenarij je zamik tretje in četrte četrtine povišanja plač, ki sta predvideni za letošnji oktober in oktober naslednje leto.
42 evrov razlike. Zaposleni v javnem sektorju bodo naslednji mesec dobili 692 evrov regresa, kar je v nasprotju z zakonom, ki predvideva regres najmanj v višini minimalne plače, torej 734 evrov. "Vsak posameznik se lahko odloči za tožbo, možne so tudi skupinske tožbe," pravi Posedi.
Zamrznitev plač bi prinesla največ prihranka, poleg tega pa naj bi bilo govora tudi o možnosti, da se dogovorjena uskladitev plač s polovico inflacije, ki je predvidena za prvi julij, ne izvede. Možnost za dodatno varčevanje naj bi bila tudi popolna odprava nagrajevanja.
Zahtevali bomo obresti!
Na ministrstvu za javno upravo so razprave, ki bi spreminjale dogovor, dosežen s sindikati oktobra lani, ko so ti pristali na prvi zamik uskladitev plač, zanikali. Sindikalni pogajalci, ki se vsak četrtek pogajajo z vladno pogajalsko skupino o odpravi plačnih anomalij, pa pravijo, da pobude za zamik plačnih nesorazmerij niso dobili. "Gre za brezpogojno uresničitev dogovora, če povišice plače ne bi bile izplačane, je predviden poračun," je napovedi komentiral vodja sindikalne pogajalske skupine Janez Posedi.