"Moji mami so dostavili paket, ki ga ni naročila, odkupnina je bila 39 evrov. Ko ga je odprla, je ugotovila, da tega ni naročila, v njem so bile neke ničvredne drobnarije. Takoj sem poklicala GLS, ki je dostavil paket, in jih obvestila, da gre za prevaro in prosila, naj ustavijo nakazilo pošiljatelju, a so mi rekli, da ne morejo ničesar narediti. Če vedo, da gre za prevaro in prevarantu nakažejo denar, so denarne mule, sodelavci pri prevari, saj zanjo vedo in od nje služijo," nam je povedala razburjena bralka.

V podjetju GLS so potrdili, da denar ni takoj nakazan pošiljatelju. "V skladu s splošnimi pogoji GLS in zakonodajo denar, ki ga pošiljatelj prejme od prejemnika, najprej preide na račun GLS, kjer se obdelajo vse potrebne transakcije. Šele po zaključku teh procesov se sredstva prenesejo na račun pošiljatelja. To pomeni, da pošiljatelj ne dobi takojšnjega dostopa do sredstev, saj se najprej izvedejo vse interno potrebne potrditve in preverjanja gotovinskih in kartičnih plačil. Nato je sistemsko urejeno, da se ta sredstva avtomatsko prenesejo (preko bančnega nakazila) na račun pošiljatelja, ki je bil naveden ob podpisu pogodbe. GLS ne zadržuje plačil v primerih prijav goljufije, saj pri nas plačilni procesi potekajo samodejno in ne vključujejo ročnega preverjanja naročil. GLS deluje kot dostavni ponudnik, ki omogoča varen prevoz paketov, zato preverjanje avtentičnosti naročil in njihovo plačilo ostaja odgovornost pošiljatelja in prejemnika," so nam odgovorili.

 "V primeru odkupninskih paketov se paket dostavi le proti plačilu odkupnine (plačilo je možno direktno kurirju z gotovino, kartično plačilo, ali osebni prevzem na Paketomatu ter v paketni trgovini). Vsebine paketa kurirska služba GLS  predhodno ne sme pregledati oz. preizkusiti, zato ne vemo, kakšna vsebina se nahaja v naročenih paketih," so pojasnili.

Kdo je pošiljatelj, lahko izve le policija

Prav tako prejemniku paketa ne razkrivajo, kdo je pošiljatelj. "Podatkov o pošiljateljih mi žal ne razkrivamo, bi pa morali biti dostopni na spletni strani pošiljatelja, kjer je končni kupec naročil blago," so nam povedali. V primeru nenaročenih paketov tega podatka prejemnik seveda nima.

Če "končni kupec ni zadovoljen z naročenim, ima možnost prijave na policijo ali tržni inšpektorat, kjer obravnavajo primer goljufije. Ob pozivu policije ali tržnega inšpektorata  je GLS dolžan posredovati vso potrebno navedeno dokumentacijo iz poziva," so še dodali.

V primeru večjega števila pritožb proti pošiljatelju ali podjetju izvedemo preiskavo, pri čemer ocenimo vzroke pritožb ter preverimo, ali prihaja do ponavljajočih se težav, ki bi vplivale na kakovost dostave. V primeru, da ugotovimo resne kršitve lahko vključujejo omejitve oziroma prenehanje sprejemanja paketov od določenega pošiljatelja. 

GLS

"Policija navedene primere obravnava kot sum storitve kaznivega dejanja goljufije na podlagi 211. člena KZ-1. Statistike ne vodimo na način, da bi lahko posredovali število obravnavanih primerov, in sicer izključno goljufij pri dostavi paketov," so nam povedali na policiji.

Goljufa, kdor zato da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti in ga s tem zapelje, da ta v škodo svojega ali tujega premoženja kaj stori ali opusti. Če je premoženjska škoda majhna, kot je v tem primeru, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.

Denar je takoj prenakazan ali pa dvignjen v gotovini

Dodajajo, da so načini storitve različni, "od prejema nenaročenega paketa do prejetja paketa s prazno vsebino, blagom, ki ni vredno nič, itd. Prav tako so prejemniki nakazil različni, od transakcijskih računov v tretjih državah kot tudi v EU. Na območju EU se večinoma uporabljajo transakcijski računi, ki so bili odprti s ponarejenimi identifikacijskimi podatki ali celo brez posredovanja osebnih podatkov. Nakazila so s teh računov preusmerjena praktično takoj na druge račune ali pa opravljeni dvigi gotovine še isti dan," so pojasnili.

"V preiskavi je pogosto treba pridobivati podatke v okviru mednarodnega policijskega sodelovanja, pri čemer je pridobitev podatkov in izsleditev storilca odvisna od informacij, ki jih prejmemo od npr. tretjih držav, pri čemer v nekaterih državah majhne tatvine niso opredeljene kot kaznivo dejanje," so še dodali.

"V takih primerih so paketni dostavljavci posredniki, ki nudijo le storitev pošiljanja in niso vpleteni v samo goljufijo. Ljudem svetujemo, da ne prevzemajo paketov, ki jih niso naročali. Prav tako naj ne plačujejo odkupnin, če stvari niso naročili," opozarjajo na policiji.

ZPS: Vse več primerov, smiselni bi bili varnostni mehanizmi

"Na Zvezi potrošnikov Slovenije zaznavamo, da se čedalje večje število potrošnikov obrača na nas, ker so bili žrtev ene izmed tovrstnih prevar," nam je povedala Goga Gordana Sredojević.

"Če je potrošnik kupil izdelek, ki ga nikoli ni prejel oz. je prejel nenaročene izdelke, pa se lahko obrnete na policijo. Ta pa ima v primerih, ko je podjetje registrirano v drugi državi, omejene pristojnosti, v primeru, da podjetje ne obstaja, pa omejene možnosti, zato si rešitve težave in povrnitve kupnine ne morejo zares obetati. Po potrošniški zakonodaji je podjetje odgovorno za vsa povračila denarja in dostavljavec res ni tisti, ki ima v takšnih primerih dolžnosti ali pravico razsojati, ali je do zlorabe res prišlo. Glede na povečano število prevar pa bi bilo res dobro uvesti določene varnostne mehanizme, ki bi takšno prakso v prihodnje preprečili," je še dodala.

janez.zalaznik@styria-media.si