Predsednik GZS Tibor Šimonka je po sestanku opozoril na določene nejasnosti v nekaterih smernicah EU. Precej teh naj bi sicer danes na sestanku razjasnili, predsednik vlade pa je obljubil, da bo o teh nejasnostih še naprej poročal v Bruselj. 

Zakon, ki ga pripravlja vlada, bo prinesel gospodarstvu potrebno stabilnost, da bodo lahko z večjo gotovostjo načrtovali naslednje leto in postavili okvirje poslovanja. Šimonka je opozoril, da ni še jasna zgornja meja, po kateri bodo dobavitelji postavljali ponudbe, od česar je odvisna povprečna cena. Šimonka verjame, da bo zakon, ki bo sredi decembra v parlamentu, prinesel tako potrebno stabilnost. Opozoril je tudi na zadnje ponudbe, ki jih dobiva gospodarstvo s strani trgovcev z elektriko, "ki so relativno visoke, ampak verjamem, da bodo te ponudbe verjetno prihodnji teden drugačne".

Predsednik vlade Robert Golob je povedal, da so predstavili tri sklope ukrepov, ki jih bo vlada potrjevala prihodnji teden – kako določiti referenčne cene, ki so težava v celi Evropi, in kako zagotoviti, da bodo dostopne gospodarstvu. Predstavili so shemo EU o dovoljenih državnih pomočeh, dotaknili pa so se tudi sheme za skrajšani delovni čas in za sofinanciranje čakanja na delo. 
Golob je poudaril, da so dobili s strani gospodarstva koristne pripombe, kako narediti shemo še lažje izvedljivo. Pripombe bodo upoštevali pri pripravi zakonskih tekstov. Nasploh je kot odlično označil sodelovanje delovne skupine, sestavljene s predstavniki gospodarstva in vlade. 

Foto: Vlada RS Robert Golob Shema je po Golobovih besedah ciljna. Nudi različne omejitve maksimalnih pomoči glede na tip podjetja, ne razločuje pa neposredno med panogami. Podjetja bodo imela različne prilive državne pomoči, saj bo ta odvisna od situacije, v kateri so. Shema je začasna in velja za prihodnje leto. Vsi ukrepi naj bi veljali od 1. 1.2023 do konca leta, izjema je le shema za čakanje na delo, ki bo veljala do poletja. 

Izpostavil je težavo, ki jo predstavljajo referenčne vrednosti, kar bodo naslovili tudi v Bruslju. Poudaril je, da morajo biti na tem področju izjeme. Leto 2021 kot referenčno leto namreč ne more biti merilo za vsa podjetja, pri čemer je bil izpostavljen turizem, kjer so se v 2021 soočali še s številnimi omejitvami. Da bo treba evropske smernice prilagoditi slovenski specifiki, je pritrdil tudi gospodarski minister Matjaž Han.

Vlada je za te ukrepe namenila 1,2 milijarde evrov, od tega okoli 600 milijonov za električno energijo in okoli 150 milijonov za zemeljski plin. "Kolikšen bo dejanski odliv, bo znano, ko bodo zakoni potrjeni in ko bo tudi referenčna cena v pogodbah fiksirana," je dodal Golob. 

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je napovedal, da bo vladna in gospodarska štabna skupina v petek razčistila še nekaj detajlov glede pobud in naslovila slovenske specifike. Opravil bo tudi še nekaj razgovorov z elektro gospodarstvom in plinskim gospodarstvom. Podjetja so namreč opozorila, da trgovci ne sledijo vladni usmeritvi, da neprodano proizvodnjo namenijo slovenskemu gospodarstvu. Napovedal je, da bo apeliral na elektro in plinsko gospodarstvo, da preverijo, koliko energije imajo na voljo in po kakšnih cenah ter slovensko proizvodnjo zagotovijo slovenskim odjemalcem. "Zavezali smo se, da bomo uredbe, ki veljajo za regulacijo cen električne energije in zemeljskega plina podaljšali za celo naslednje leto," je povedal Kumer. 

dezurni@styria-media.si