Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je ugotovila, da je nekdanji direktor Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije (JGZ Brdo) Marjan Hribar kršil integriteto. Hribar je KPK dajal zavajajoča pojasnila in izjave glede tržnega oddajanja protokolarnega objekta Vila Zlatorog takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši. S tem je oviral delo Komisije, ter s tem ko je zavajajoče informacije podal tudi medijem oziroma javnosti. Gre za 25. pravnomočno kršitev integritete.

Hribarja je na čelo JGZ Brdo 10. aprila 2020 imenovala vlada Janeza Janše, in sicer najprej za vršilca dolžnosti. Poln mandat za dobo štirih let je nato nastopil 9. aprila 2021.

Janša vilo najemal kot zasebnik

Leta 2021 je KPK prejela prijavi, ki sta se nanašali na sume nepravilnosti pri oddaji Vile Zlatorog v najem takratnemu predsedniku vlade Janezu Janši v letih 2020 in 2021. V okviru predhodnega preizkusa prijav je Komisija pridobila pojasnila in dokumentacijo JGZ Brdo in Generalnega sekretariata Vlade RS. Kršitev iz lastnih pristojnosti v zvezi z oddajo Vile Zlatorog Komisija ni potrdila, zato je v začetku leta 2022 sprejela sklep, da prijav ne sprejme v nadaljnjo obravnavo.

Takratni predsednik Vlade RS pri zasebnem najemu Vile Zlatorog namreč ni nastopal v funkciji predsednika vlade, saj je vilo je najel kot zasebni uporabnik, prav tako do protokolarnega objekta zaradi svojega položaja oziroma funkcije ni imel ekskluzivnega dostopa, saj se ta oddaja tudi na trgu v skladu s sprejetim tržnim cenikom, storitve zasebnega najema pa so bile zaračunane na podlagi tržnih in ne javnih cenikov. Je pa KPK o zadevi zaznala sum kršitve integritete v skladu z določbami Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK), zato je zoper tedanjega direktorja JGZ Brdo Hribarja uvedla postopek preiskave.

Lagal o popustu, ki ga je dobil Janša

V postopku je Komisija ugotovila, da je Hribar na sestanku v oktobru 2021 uradnima osebama Komisije zatrdil, da v primeru najema Vile Zlatorog Janši v letu 2021 ni dal popusta, in s tem podal izjavo, ki se ni ujemala z dejstvi oziroma resničnim stanjem. Prav tako kljub večkratnim zaprosilom ni konkretno pojasnil, v katerih kategorijah sob iz takrat veljavnega cenika so bili gostje nastanjeni. Podal je tudi zavajajoče pojasnilo o tem, zakaj JGZ Brdo v konkretnem primeru posameznih nočitev ni obračunal po takrat veljavnih cenah glede na kategorijo sob, v katerih so bili gostje nastanjeni. Medijem je govoril, da se tržno prodajajo proste kapacitete Vile po veljavnem ceniku tržne dejavnosti in da so bili vsi gostje enako obravnavani, kar so bile glede na dejansko stanje prav tako zavajajoče informacije.

"Vsa navedena dejanja so v nasprotju s pričakovanim delovanjem in odgovornostjo uradne osebe pri preprečevanju in odpravljanju tveganj, da bi bila oblast, funkcija, pooblastilo ali druga pristojnost za odločanje uporabljena v nasprotju s pravno dopustnimi cilji ter predstavljajo kršitev integritete, kot jo opredeljuje 3. točka 4. člena ZIntPK," pojasnjuejjo na KPK. Hribar bi moral kot tedanji direktor JGZ Brdo svojo skrb za zakonitost in transparentnost delovanja javnega gospodarskega zavoda izkazati na način, da bi državnemu organu ter medijem in s tem javnosti vseskozi dajal celovite in resnične informacije glede svojega delovanja in delovanja zavoda, saj bi s tem prispeval h krepitvi zaupanja javnosti v poštenost in zakonitost opravljanja svojih javnih nalog ter delovanja zavoda, ki ga je vodil, še poudarjajo. Takšnemu stališču KPK je pritrdilo tudi Upravno sodišče RS.

sergeja.hadner@styria-media.si