Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik opozarja, da je treba pri sprejemanju ukrepov, s katerimi naj bi odpravili manj ugoden položaj oseb z določeno osebno okoliščino v primerjavi z drugimi, ki te osebne okoliščine nimajo, utemeljiti, zakaj je nekdo deležen privilegirane obravnave. Zakon za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov, na podlagi katerega so upravičenci aprila 2022, tik pred parlamentarnimi volitvami, prejeli 150 evrov, teh podlag ni imel. 

Energetski dodatki so bili nakazani 12. in 14. aprila, volitve so bile 24. aprila. 

Sredstva so tako prejeli tudi tisti, ki jih ne bi potreboali in ne vsi tisti, ki bi jih glede na njihove osebe okoliščine premoženjskega stanja in življenja v energetsko revnih gospodinjstvih morali. 

Več prijav diskriminacije

Zagovornik je oceno diskriminatornosti zakona o nujnih ukrepih za omilitev posledic zaradi vpliva visokih cen energentov (ZUOPVCE) opravil na podlagi večjega števila prijav domnevne diskriminacije. Prijavitelji diskriminacije so zatrjevali, da zakon pri določitvi upravičencev do solidarnostnega dodatka za odpravo posledic energetske revščine na neenak način obravnava različne kategorije socialno šibkih prebivalcev.

Zagovornik je dodelitev 150 evrov dodatka prepoznal kot posebni spodbujevalni ukrep po 18. členu zakona o varstvu pred diskriminacijo (ZvarD). Tovrstni ukrepi se uvedejo za izenačitev položaja oseb, ki so zaradi svojih osebnih okoliščin v slabšem položaju v primerjavi z drugimi, ki teh osebnih okoliščin nimajo. Zakon predvideva, da so ti ukrepi utemeljeni na analizah o obstoju manj ugodnega položaja določenih posameznikov ali skupin, biti pa morajo tudi ustrezno in edino možno sredstvo za odpravo takega manj ugodnega položaja.

Sredstva potrjevali brez analiz

Zagovornik je cilj takratne vlade Janeza Janše, da bi s solidarnostnim dodatkom omilila posledice zvišanje cen energentov za najbolj ogrožene, prepoznal kot legitimen. Ocenil pa je, da za namen uvedbe tega posebnega ukrepa niso bile pripravljene analize, ki bi dokazovale manj ugoden premoženjski položaj nekaterih skupin upravičencev. V zakonu ni upoštevana tudi okoliščina prebivanja posameznika, da bi enkratni solidarnostni dodatek prejeli tisti z najvišjimi izdatki za energente oziroma tisti, ki živijo v gospodinjstvih z nizko energijsko učinkovitostjo.

Sprejeti ukrep tako ni bil ne ustrezno ne nujno sredstvo za doseganje legitimnega cilja. Med upravičenci do 150 evrov dodatka so bili tudi tisti, ki ne trpijo energetske revščine oziroma ki nimajo nizkih dohodkov. Po drugi strani pa dodatka niso prejeli tisti ranljivi posamezniki, ki naj bi jim bil ukrep primarno namenjen.

Dodatek izplačan, ko je bila kurilna sezona že mimo

Zagovornik je kot neustreznega ocenil tudi čas izplačila solidarnostnega dodatka. Evropska komisija (EK) je jeseni 2021 pozvala članice k takojšnjem ukrepanju. Državni zbor je zakon sprejel februarja 2022, solidarnostni dodatek pa je bil izplačan šele 14. aprila 2022. To je več kot 5 mesecev po pozivu EK in ko je bila kurilna sezona že zaključena.

Zagovornik je po proučitvi vseh dejstev tako ocenil, da je bil aprilski energetski solidarnostni dodatek v višini 150 evrov spodbujevalni ukrep, ki pa ne izpolnjuje pogojev po 18. členu ZvarD in zato ni v skladu z ZVarD. Vladi RS je zato priporočil, naj v bodoče pri podobnih ukrepih utemelji kategorije upravičencev do dodatkov na izvedenih analizah. Prav tako naj pri določanju kategorij upravičencev upošteva njihovo premoženjsko stanje ter dejansko nezmožnost zagotavljanja osnovnih energetskih potreb.