Upravno sodišče RS je s sodbo pritrdilo Informacijskemu pooblaščencu (IP), da bi moral tedanji Generalni sekretariat Vlada RS prosilcu kot informacijo javnega značaja posredovati dve mnenji Službe Vlade RS za zakonodajo - o predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leto 2021 in 2022 in predlogu Zakona o debirokratizaciji. 

Informacijska pooblaščenka je odločitev sodišča pozdravila, "saj je v demokratični družbi nujno in legitimno, da ima javnost vedno zagotovljen podroben vpogled v pripravo zakonskih rešitev".

"Generalni sekretariat Vlade RS sploh ni utemeljil, kakšna škoda oziroma motnje bi lahko nastale z razkritjem teh mnenj. Sodišče je sledilo IP, da prost dostop do mnenj ne bi v ničemer posegel v možnost kritičnega in inovativnega razmišljanja vlade, saj gre za strokovna stališča. Oba dokumenta je namreč pripravila vladna služba, katere osnovna skrb in odgovornost je, da so predpisi ustavni in zakoniti, notranje skladni, ljudem razumljivi in učinkoviti. Gre torej za strokovni pravni mnenji in ne za interno, politično komunikacijo. Mnenji predstavljata uradno strokovno stališče te službe in ne stališča ali političnega razmišljanja vlade," so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke Mojce Prelesnik. 

V uradu so poudarili, da "skrivanje" informacij lahko vzbuja dvom o zakonitosti predpisa in legitimnosti celotnega postopka odločanja. Seznanjenje javnosti z informacijami v vseh fazah sprejemanja predpisov krepi zaupanje državljanov v državne institucije in predpise. Nasprotno pa lahko "skrivanje" informacij vzbuja dvom o zakonitosti predpisa in v legitimnost celotnega postopka odločanja.

dezurni@styria-media.si