Tožbeni zahtevek predsednika vlade
Janeza Janše zoper nekdanjega premierja
Antona Ropa v zvezi z izjavami o dogovarjanju o incidentih v Piranskem zalivu leta
2004 je neutemeljen in ga je treba kot takega zavrniti, je v odgovoru na tožbo zapisal Ropov
odvetnik
Emil Zakonjšek. V obrazložitvi Zakonjšek navaja, da tožnik obravnava neavtoriziran
Ropov zasebni pogovor z novinarjem in ne uradnih izjav, spominja pa tudi, da za javno osebnost,
kakršna je predsednik vlade, ne veljajo isti kriteriji glede posega v osebnostne pravice. Janševi
odvetnici
Nini Zidar Klemenčič sodišče odgovora še ni vročilo, zato njegove vsebine še ne
more komentirati.
Kot je pojasnila Zidar Klemenčičeva, bo vsebino odgovora lahko komentirala šele, ko ga bo
uradno prejela. To se bo predvidoma zgodilo v četrtek, nato pa ga bodo v odvetniški pisarni
preučili in pripravili pripravljalno vlogo, v kateri bodo odgovorili na vsebino odgovora tožene
stranke.
Zakonjšek v odgovoru na tožbeni zahtevek poudarja, da dejanska podlaga tožbenega zahtevka ne
temelji na dejstvih,
"temveč jo je tožeča stranka oblikovala s subjektivno interpretacijo dogodkov, zato je tudi
pravna kvalifikacija zahtevka zmotna".
|
Kot pojasnjuje Ropov odvetnik, pri sporni izjavi, ki jo je predvajala TV Slovenija, ni šlo za uradno izjavo za medije, pač pa je novinar Vladimir Vodušek "nezakonito, brez vednosti in dovoljenja toženca snemal celotni neformalni telefonski pogovor". Dejstvo, da Rop v tem primeru ni izkoristil pravice do tožbe novinarja, "pa ne pomeni, da se lahko deli iztrganih neavtoriziranih izjav iz nezakonito posnetega telefonskega razgovora uporabijo kot temeljni dokaz v tem pravdnem postopku". Tudi drugi mediji naj bi se, kot dokazuje toženec, v svojem poročanju sklicevali prav na omenjeno izjavo.
Rop naj ravno tako ne bi podal trditev o dogovarjanju o incidentih, kot navaja tožeča stranka, temveč je večkrat za različne medije pojasnil, da bo vsebino pogovorov pojasnil pred pristojnimi organi. "Vsebinska analiza toženčevih izjav dokazuje, da ni lagal in žalil tožnika. Povedal je, da je informacijo o incidentih v Piranskem zalivu kot tedanji predsednik vlade dobil od direktorja Sove, ter izrazil svoje mnenje, da je bil in je še vedno prepričan, da so dejstva, ki mu jih je povedal direktor Sove, resnična, saj so jih potrdili nadaljnji dogodki," je zapisano v odgovoru na tožbo.
|
Kot opozarja Zakonjšek v odgovoru na tožbo, je Janša spremenil svoje izjave, saj je najprej trdil, da se v času, ko je bil v opoziciji, ni nikdar pogovarjal s predsednikom HDZ in vlade o incidentih v Piranskem zalivu, pozneje pa je svoje besede spremenil in zatrdil, da so pogovori s Sanaderjem potekali v smeri umirjanja položaja. Poleg tega je Janša v intervjuju, objavljenem v tedniku Mag, incidente povezoval z volilnim uspehom svoje stranke, česar Janša ni nikdar javno zanikal. Vsebina tožnikove izjave tako potrjuje, da incidenti v Piranskem zalivu niso nastali spontano, piše v odgovoru na tožbo. Ta izjava se sklada z nezakonito pridobljeno Ropovo izjavo za TV Slovenija.
Več dejstev torej po Zakonjškovem mnenju potrjuje, da je imel Anton Rop "več kot utemeljene razloge verjeti v informacije, ki mu jih je posredoval direktor Sove".
Rop se Janši ni želel javno opravičiti
Janez Janša je 29. avgusta na ljubljansko okrožno sodišče vložil civilno tožbo proti poslancu SD Antonu Ropu. Janša s tožbo zahteva javni umik izjave in javno opravičilo Ropa za njegove neresnične izjave o domnevnem dogovarjanju med Janšo in hrvaškim premierjem Ivom Sanaderjem o incidentih v Piranskem zalivu leta 2004. Pred tem je Janša pozval Ropa k umiku izjave. Ker do tega ni prišlo, je uresničil napovedi in vložil civilno tožbo.
Rop je 17. junija zanikal, da bi Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) pred volitvami leta 2004 prisluškovala predsedniku SDS in sedanjemu premierju Janezu Janši. Potrdil pa je, da so se prisluhi nanašali predvsem na incidente v Piranskem zalivu, za katere naj bi se dogovarjala Janša in predsednik hrvaške vlade Ivo Sanader.