Janša se v zapisu med drugim sprašuje, zakaj tožilstvo o vložitvi tožbe ni najprej obvestilo njega, hkrati pa navaja, da so tožilci, če navedbe o vložitvi tožbe držijo, "nedvomno namerno pomešali koledar, številke in osebe". Po navedbah Janše je namreč skrajni rok za vložitev tožbe potekel 14. aprila 2015, torej pred več kot dvema letoma.

"Zakon je tu jasen in ne velja samo za preiskovance, ampak tudi za tovariše tožilce. Če bodo zakonske roke s pomočjo krivosodja samovoljno prikrajali predvolilnim časom in opravilom, bodo pri takem ravnanju ostali sami in zanj nekoč tudi odgovarjali pred ljudstvom, v imenu katerega se danes norčujejo iz vladavine prava," je zapisal Janša.

Zatrdil je, da nima 400.000 evrov nezakonitega premoženja, ob tem pa tak sum usmeril na nekdanjega predsednika republike Milana Kučana, pa na sorodstvo ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča, spomnil je tudi na dva "ropa državnih bank v roku 20 let", "velikokrat po 400 tisočakov pa so morali tako ali drugače plačati posameznim slovenskim sodnikom in tožilcem, da te največje rope v slovenski zgodovini kljub očitnim, nedvoumnim dokazom ni bil še nihče obtožen, kaj šele obsojen. Skrajni čas je, da izsušimo to močvirje," je zapisal. Podrobnosti in dokazov sicer ni navedel.

Mediji so namreč v sredo poročali, da je Specializirano državno tožilstvo na sodišče vložilo tožbo zoper predsednika Janšo, s katero zahteva odvzem premoženja nezakonitega izvora. Po neuradnih podatkih gre za skoraj 400.000 evrov.

Na specializiranem tožilstvu so za Delo potrdili, da so vložili tožbo "zoper eno fizično osebo zaradi odvzema premoženja nezakonitega izvora", a po podatkih Dela ni nikakršnega dvoma, da je toženi prav predsednik SDS.

Vložitev tožbe je posledica finančne preiskave, v kateri je tožilstvo preverjalo premoženje Janeza Janše in povezanih oseb: njegove žene Urške Bačovnik Janša, brata Rajka Janše in sestrične Janševe žene Nataše Pajenk, ki je kot bančnica skrbela za bančne posle družine Janša.

Tožbo je tožilstvo vložilo le zoper Janšo, saj je očitno le pri njem ugotovilo razhajanje v premoženju, vrednost spornega predmeta pa je po podatkih tožilstva 395.388 evrov, čeprav so v finančni preiskavi ugotovili razliko med realnimi prihodki in dejansko porabo v višini nekaj več kot pol milijona evrov, sta poročala Delo in POP TV. Katero premoženje natančno želi tožilstvo odvzeti s tožbo, še ni znano.

Finančna preiskava Janše in povezanih oseb se je začela septembra 2013 na podlagi pisne pobude, podatkov avstrijskega urada za preprečevanje pranja denarja in ugotovitev Komisije za preprečevanje korupcije (KPK), ki je Janši očitala za 210.000 evrov nepojasnjenega premoženja. Preiskavo, ki je trajala poldrugo leto, so končali aprila 2015.

Odgovor na vprašanje, zakaj je tožilstvo potrebovalo dve leti za vložitev tožbe, je zelo verjetno v tem, da je čakalo na odločitev ustavnega sodišča, ki je pred kratkim pri presoji zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora v primeru Tošić ugotovilo, da je z ustavo neskladen le manjši del enega člena (prejšnjega) zakona, ki govori o tako imenovanem pomešanem premoženju, poroča spletno Delo.

Janša pa je danes ob zapisu na Twitterju dodal izsek iz zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora, ki med drugim navaja, da lahko finančna preiskava traja največ eno leto, z odredbo pa se lahko podaljša za največ šest mesecev. Če tožilec sodišču v tem roku ne predlaga začasnega zavarovanja odvzema premoženja nezakonitega izvora oziroma ne vloži tožbe za odvzem takega premoženja, se finančna preiskava z odredbo ustavi.

Specializirano državno tožilstvo je v odgovoru na izjave Janeza Janše pojasnilo, da zakon ne določa roka za vložitev tožbe. Glede na določbe zakona tožečo stranko veže rok enega meseca le v primeru, če je odrejeno začasno zavarovanje. V delu, ki govori o postopku odvzema premoženja nezakonitega izvora, pa zakon navaja le, da se ta začne s tožbo, ki jo tožeča stranka vloži zoper lastnika kot toženo stranko.

dezurni@zurnal24.si