Voditelji Češke, Francije, Madžarske, Poljske, Slovaške, Romunije in Slovenije so v pismu, ki ga je pridobila STA, informacija o njem pa je zaokrožila tudi na družbenem omrežju Twitter, poudarili, da v celoti ostajajo zavezani skupnemu evropskemu cilju - do leta 2030 emisije toplogrednih izpustov zmanjšati za vsaj 55 odstotkov.

Skrbi pa jih, da pot, ki je trenutno določena za dosego tega cilja, pušča malo prostora za oblikovanje notranje politike v skladu s posebnimi pogoji države.

V pismu, ki so ga naslovili na predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, podpredsednika Fransa Timmermansa ter komisarki za finančne storitve in za energijo, Mairead McGuinness in Kadri Simson, so izrazili prepričanje, da bi morala EU ne le priznati, temveč tudi dejavno spodbujati vse razpoložljive tehnologije brez ali z nizkimi emisijami, ki prispevajo k podnebni nevtralnosti in hkrati podpirajo druge cilje energetske politike.

"To še posebej velja za jedrsko energijo, katere razvoj je eden glavnih ciljev pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za jedrsko energijo (Euratom)," so spomnili. Tudi Evropska komisija je, kot so zapisali voditelji, v svojih odločitvah o državni pomoči razvoj jedrske energije prepoznala kot cilj skupnega interesa, čeprav ga ne smejo zasledovati vse članice.

Foto: IFP slovenija19.06.08...jedrska elektrarna krsko...nuklearka...nuklearna...foto: ifp

V pismu so izpostavili tudi nedavno sodbo Sodišča EU v zadevi britanske jedrske elektrarne Hinkley Point. Sodišče je pritrdilo, da so jedrski projekti lahko deležni državne pomoči in da jedrska energije ne ogroža evropskih podnebnih ciljev.

Kot so še zapisali, ima tako vsaka država članica v medsebojnem spoštovanju in ne glede na politične odločitve drugih držav članic možnost razvijati jedrsko energijo ali se je vzdržati. "Vendar pa številne države članice izpodbijajo razvoj jedrskega sektorja v EU, kljub njegovemu nepogrešljivemu prispevku v boju proti podnebnim spremembam in številnim še neizkoriščenim možnostim sinergij med jedrsko in obnovljivo tehnologijo," so poudarili.

Janša, češki premier Andrej Babiš, francoski predsednik Emmanuel Macron, madžarski premier Viktor Orban, poljski premier Mateusz Morawiecki, romunski premier Florin Citu in slovaški premier Igor Matovič so se v pismu zavzeli za zagotovitev enakih pogojev na področju jedrske energije, ne da bi jo izključili iz podnebnih in energetskih politik in spodbud EU.

"Evropsko komisijo pozivamo, naj zagotovi, da bo energetska in podnebna politika EU upoštevala vse poti do cilja podnebne nevtralnosti v skladu z načelom tehnološke nevtralnosti," so še dodali voditelji.