Odškodninsko tožbo je v letu 2020 vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani, a je nato njegov odvetnik Franci Matoz predlagal prenos krajevne pristojnosti. Vrhovno sodišče je zadevo preneslo na celjsko sodišče, nato pa po zapletih na kranjsko sodišče. Janša je ob prihodu na sodišče komentiral višino odškodninskega zahtevka. Kaj je povedal, preberite tukaj. 

Nakup finskih oklepnikov 8x8 je bil ena večjih afer v samostojni Sloveniji. Po pravnomočni obsodilni sodbi aprila 2014, zaradi katere je Janez Janša junija tudi odšel v zapor za 176 dni (od 20. junija 2014 do 12. decembra 2014), je ustavno sodišče aprila 2015 soglasno razveljavilo sodbo in sklenilo zadevo vrniti na prvostopenjsko sodišče, kjer pa bi moral o obtožbah odločati drug sodnik. Sodba je bila razveljavljena predvsem zaradi ne dovolj konkretiziranih znakov kaznivega sprejemanja oziroma dajanja obljube nagrade, v primeru Janeza Janše pa so ustavni sodniki tudi pritrdili njegovim očitkom, da bi se moral predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša izločiti iz odločanja v primeru Patria.

V ponovnem sojenju je okrajno sodišče septembra 2015 kazenski pregon v zadevi Patria ustavilo, ker je ocenilo, da je nastopilo absolutno zastaranje. Kazenski zakonik, ki je veljal v času, ko naj bi se zgodila kazniva dejanja, je namreč predvideval absolutno zastaranje po desetih letih.

Janša in njegov zagovornik Franci Matoz sta se pritožila na višje sodišče, ker da naj bi zadeva zastarala dve leti od razveljavitve prvostopenjske sodbe na ustavnem sodišču, v primeru Patrie torej spomladi 2017. Pritrdili sta jima višje in pozneje še vrhovno sodišče, ki pa sta pritožbi kljub temu zavrnili. Višje sodišče je namreč ocenilo, da se Janša v svojo škodo ne more pritožiti, vrhovno pa, da v primeru, da bi prišlo do ponovnega sojenja, zadeva do nastopa zastaranja ne bi bila vsebinsko zaključena in se zato za Janšo ne bi spremenilo nič. Odločitev vrhovnega sodišča je v javnost sicer prišla v februarju 2017.

Še pred novo sodno odločitvijo je zadeva zastarala. Janša je sicer ocenjeval, da bi lahko v ponovnem postopku dosegel oprostilno sodbo in tako nedvoumno dokazal svojo nedolžnost.

Foto: Anže Petkovšek Janez Janša po sojenju

Janša toži nekdanjo tožilko Branko Zobec Hrastar in več sodnikov. Najprej ljubljansko okrajno sodnico Barbaro Klanjšek, ki je na prvi stopnji razglasila obsodilno sodbo junija 2013. Takrat so bili, naj spomnimo, na sodišču spoznani za krive kaznivih dejanj, povezanih z dajanjem ali sprejemanjem darih za nezakonito posredovanje v postopku izbora finskih oklepnikov, trije obtoženi: Janša je bil obsojen na dve leti zapora, brigadir Tone Krkovič in lastnik Rotisa Ivan Črnkovič sta dobila vsak eno leto in deset mesecev zapora. Vsi trije pa so dobili tudi enotno denarno kazen 37 tisoč evrov.

Janša toži še sodnika Milana Štruklja, ki je bil predsednik senata višjega sodišča, ki je potrdil obsodilno sodbo, ter vrhovna sodnika Vesno Žalik in Branka Maslešo. Vsem očita nezakonito delo v procesu Patria. Sodnica Vesna Žalik je bila poročevalka v senatu vrhovnega sodišča, ki je odločal o zahtevi za varstvo zakonitosti in potrdil obsodilno sodbo višjega sodišča, sodnik Branko Masleša pa je predsedoval senatu vrhovnega sodišča.

Republiko Slovenijo na sodišču zastopa državno odvetništvo, Branko Zobec Hrastar odvetniška pisarna Kunič, Barbaro Klanjšek odvetniška družba Peternelj in partnerji, Milana Štruklja, Vesno Žalik in Branka Maslešo pa odvetniška družba Zakonjšek.

Janša je bil, kot smo že navedli, v zaporu na Dobu zaprt 176 dni, od 20. junija 2014 do 12. decembra 2014: na končno odločitev ustavnih sodnikov aprila 2015 je Janša, ker je bil poslanec in predsednik največje opozicijske stranke, počakal na prostosti, medtem ko sta Krkovič in Črnkovič sodbo ustavnih sodnikov dočakala v zaporu.