Dober mesec potem, ko so poslanci državnega zbora (DZ) izglasovali, da se poslanskemu kolegu, šefu Slovenske demokratske stranke (SDS) Janezu Janši vzame poslansko službo, se je ta že vrnil v staro pisarno.

"Pričakujem, da bo vladna koalicija sedaj vzela v obravnavo resne probleme, ki jih ima ta država in da se bo nehala ukvarjati predvsem z mano, opozicijo in SDS. Odločba, tako kot je napisana, namreč meri celo na to, da se bo razveljavilo del zakona o poslancih, kjer ni predvidenega ustreznega, ali pa zadostnega, po mojem mnenju ni nikakršnega pravnega varstva proti takšnim zlorabam kot se je zgodilo z odvzemom mandata preko glasovanja 58 poslancev," ob tem poudarja Janša.

Za zdaj se vrača

Kot so pojasnili na ustavnem sodišču, so potrdili, da so v obravnavo sprejeli pritožbo Janeza Janše na ugotovitev DZ, da mu je prenehal poslanski mandat. Do končne odločitve pa je zadržalo sklep o prenehanju mandata. Tako se predsednik največje opozicijske stranke SDS Janša za zdaj vrača v poslanske klopi.

V obrazložitvi so ustavni sodniki najprej posredno pojasnili, zakaj Janše s pritožbo niso napotili na upravno sodišče. Kot so zapisali, sklep o prenehanju mandata, ki ga je poslanec dobil na volitvah, pomeni hud poseg v pasivno volilno pravico, zato mora biti zoper sklep na voljo hitro in učinkovito pravno sredstvo.

Tega pa po mnenju ustavnih sodnikov upravni spor ne omogoča, saj ni prilagojen reševanju takšnih postopkov. V upravnem sporu namreč sodišča odločajo na več stopnjah (upravno, vrhovno, na koncu pa še ustavno), krajši procesni roki pa pri tem niso predvideni.

Če pravno sredstvo ni učinkovito, je to po mnenju ustavnih sodnikov tako, kot da ne obstaja, zato je izpolnjena procesna predpostavka za odločanje o ustavni pritožbi. Pri tem so napovedali, da bodo zakon o poslancih presojali zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravnega sredstva v zvezi s pasivno volilno pravico. Že zdaj pa ugotavljajo, da zakon posebnega sodnega varstva ne ureja. To mora biti po navedbah ustavnih sodnikov tudi sicer širše, kot ga zagotavlja postopek z ustavno pritožbo.

Sklep, da ustavno sodišče začasno zadrži sklep DZ o prenehanju mandata, pa so ustavni sodniki sprejeli, ker bi lahko neizvajanje funkcije, če bi se pozneje izkazalo, da je pritožba upravičena, za Janšo pomenilo težko popravljivo posledico.

• Sklep in ločena mnenja treh sodnikov Ustavnega sodišča so na voljo TUKAJ. 

Točko sklepa, da ustavno sodišče zadevo sprejeme v obravnavo, je podprlo sedem ustavnih sodnikov, proti pa sta bili dve ustavni sodnici. Za točki sklepa, da ustavno sodišče do končne vsebinske odločitve zadrži izvajanje sklepa DZ o prenehanju mandata in da takšna odločitev začne učinkovati z dnem vročitve sklepa DZ in Državni volilni komisiji, je glasovalo pet ustavnih sodnikov, proti pa so bili štirje. Točko sklepa, da ustavno sodišče začne postopek za oceno ustavnosti zakona o poslancih, pa je podprlo sedem ustavnih sodnikov, eden je bil proti.

Kot piše v dokumentih sodišča, je sodnica Jadranka Sovdat je bila tako med drugim sploh proti sprejemu pritožbe v postopek, medtem ko je Etelka Korpič Horvatov v ločenem mnenju nasprotuje sklepu o zadržanju izvršitve DZ, po katerem so ugotovili, da je Janšev mandat ničen.

Delno odklonilno ločeno mnenje je sicer podal tudi Jan Zobec, ki nasprotuje začetku postopka za oceno ustavnosti Zakona o poslancih, kot je sicer zapisano v 4. točki sklepa Ustavnega sodišča.

"Začetek konca spirale zlorabljanja?"

Janša upa,  "da je ta odločitev Ustavnega sodišča začetek konca neke spirale zlorabljanja državnih institucij in pričakujem, da bo režim malo premislil o nadaljnjih korakih."

Pričakuje pa vsaj opravičilo od 58 poslanskih kolegov, ki so izglasovali odvzem. "V Sloveniji ima oblast po ustavi ljudstvo, ki odloča neposredno na referendumih in z volitvami. Se pravi poslanci niso nad ljudstvom, teh 58 poslancev, ki je glasovalo za odvzem mandata, ki ga je podelilo ljudstvo, se je dvignilo nad ustavo in nad tiste, v imenu katerih odločajo. To je bil nek akt, zavržno dejanje,  s katerim je ta vladna večina s pomočjo dveh, ali pa vsaj  ene, opozicijske stranke storila nekaj, kar se v parlamentarnih demokracijah doslej še nikoli ni zgodilo, to je neko dno vsega tega dogajanja. In najmanj, kar se pričakuje od teh 58 poslancev, je neko iskreno opravičilo za to, kar so storili, če ne drugače z odlogom."

Pirnat presenečen, Cerar bo spoštoval 

"Odločitev je presenetljiva," je za zurnal24.si dejal pravnik Rajko Pirnat. "O vsebini še ni nič odločeno in ustavno sodišče lahko še vedno odloči, da je razveljavitev njegovega mandata upravičena," dodaja Pirnat, ki poudarja, da je zdaj ključno vprašanje, ali je v zakonu zagotovljeno sodno varstvo pravice opravljanja mandata.

Premier Miro Cerar je danes, še preden je bila znana odločitev ustavnega sodišča, da začasno zadrži sklep o prenehanju poslanskega mandata Janezu Janši, dejal, da je treba najprej počakati na odločbo, nato pa spoštovati odločitev sodišča. Zatrdil pa je, da je bil postopek odvzema mandata znotraj zakonitih pravnih okvirov.

Glede na očitke opozicijske SDS, kako je lahko kot poznavalec ustavnega prava dopustil odvzem mandata, je dejal, da je treba razlikovati politiko in delovanje SMC ter odločanje pravosodnih institucij. "Te institucije je treba spoštovati, odločitve izvršiti," je pripomnil.

Glede morebitne neustavnosti odvzema Janševega mandata je dejal, da če se bo v odločbi sodišča znašla "kakšna formulacija, ki bi govorila o neustavnosti", bodo to preučili in dali odgovor.

NSi: Saj smo vam pravili

V stranki NSi so v odzivu na sklep Ustavnega sodišča zapisali, da so že pred odvzemom mandata s strani DZ ocenili, da bi bilo lahko takšno dejanje lahko v nasprotju z veljavno zakonodajo. Ob tem spominjajo, da so kot edina stranka glasovali proti odvzemu madata. So pa zraven pripisali, da mora vsak politik ravnati v skladu z ustavnim redom in obenem tudi nositi posledice ter odgovornost za lastna politična dejanja. 

Sodišče dobilo dve pritožbi

Ustavni sodniki so danes nadaljevali z obravnavo pritožbe Janše, ki so jo začeli obravnavati že na seji minuli teden. Obravnavali so jo aboslutno prednosto, pritožbo pa lahko sprejmejo v obravnavo, jo zavržejo ali pa začasno zadržijo sklep DZ o prenehanju mandata.

Janši je 15. oktobra na podlagi zakona o poslancih zaradi pravnomočne obsodbe v zadevi Patria prenehal poslanski mandat. Preko odvetniške pisarne Matoz je nato na ustavno sodišče vložil pritožbo, v kateri je predlagal tudi začasno odredbo, da se mu do odločitve dovoli opravljanje poslanske funkcije.

Janšo bi moral v poslanskih klopeh naslediti Božo Predalič, ki pa je Državno volilno komisijo obvestil, da bo mandat prevzel z dnem, ko bodo končani pravni postopki glede Janševega mandata na ustavnem sodišču. In to le v primeru, da bo odvzem mandata potrdilo tudi ustavno sodišče.

Pritožbo na ustavno sodišče zaradi odvzema mandata Janši je sicer nedavno vložila tudi skupina volivcev iz tretjega okraja četrte volilne enote Grosuplje.