V Državnem zboru so se poslanci danes seznanili s predlogom državnih proračunov za prihodnji dve leti, ki sta ju predstavljala premier Janez Janša in finančni minister Andrej Šircelj. Poslanci opozicijskih LMŠ, SD, Levice in SAB so sejo obstruirali, s čimer so, kot pojasnili, izrazili protest proti vladi in njenemu predsedniku. Zaradi razmer v državi pa so premierja pozvali k odstopu.

Kot je Janša dejal ob robu današnje seje, je obstrukcija po poslovniku eden od instrumentov, ki se ga opozicija lahko posluži, da pa ne ve, če se je to že kdaj zgodilo ob predstavitvi proračuna. "Torej preden sploh slišiš okvire, proti katerim protestiraš," je dodal. Pozive k odstopu pa je komentiral, da naj bi vlada odstopila zato, "ker imamo dobre makroekonomske podatke". "Mislim, da gre v bistvu za isto stvar, a z drugega zornega kota," je še dejal.

Razlogi, ki so jih navajali v LMŠ, SD, Levici in SAB, so po Janševem mnenju neprepričljivi.

Razvojna naravnanost

Predloga proračunov za prihodnji dve leti sta po besedah Janše razvojno naravnana, kar potrjuje velik obseg načrtovanih sredstev za investicije in investicijske transferje. Vsako leto bo teh za več kot dve milijardi evrov, je napovedal.

"Proračuna za leti 2022 in 2023 sta optimistična in razvojno naravnana, s sredstvi za investicije, kakršnih ta država še nikoli v vsej svoji zgodovini ni imela na voljo," je povzel Janša. Dodal je, da bodo ta sredstva pravično razdeljena po celotni državi in vseh sektorjih.

Izpostavil je investicije v zdravstvo, ki jih bo v vsakem od prihodnjih dveh leti za 200 milijonov evrov. "V dveh letih bo šlo za investicije v zdravstvo več denarja, kot ga je bilo porabljenega v preteklem desetletju," je dejal.

Omenil je še investicije v cestno in železniško infrastrukturo, pa v protipoplavno varnost, oskrbo s pitno vodo, vrtce in osnovne šole ter športno infrastrukturo, kot tudi v kulturo, znanost in digitalno povezljivost. Načrtuje se tudi znatna sredstva za naložbe v domove za starejše, je dejal.

Proračuna zagotavljata tudi socialno in trajnostno komponento, je nadaljeval Janša ter poslance pozval, naj glasujejo za, saj bo to jamstvo, da bosta prihodnji dve leti leti hitre rasti, večje odpornosti ter znatnega povečanja blaginje Slovenije.

Znižujejo se izdatki za epidemijo 

Za leto 2022 je DZ proračun sprejel že novembra lani, z zdaj predlaganimi spremembami pa se odhodki zvišujejo na 13,94 milijarde evrov. Leto pozneje se bodo spustili na 13,36 milijarde evrov in Janša je dejal, da se zaradi pričakovanega okrevanja in postopnega umikanja začasnih ukrepov, povezanih z epidemijo, znižujejo izdatki v povezavi z epidemijo in krepijo investicije.

Višji od zdaj načrtovanih bodo tudi prihodki proračuna, in sicer jih bo v letu 2022 za 11,47 milijarde evrov, v letu 2023 pa 11,84 milijarde evrov. "Letos smo že presegli raven davčnih prihodkov iz predkriznega leta 2019, kar je eden najboljših rezultatov v območju evra in EU," je dejal.

Iz EU prihodnje leto 330 milijonov, nato 453

Pomembno vlogo bodo pri izvrševanju proračunov v prihodnjih dveh letih po njegovih besedah igrali evropski viri. Samo iz mehanizma za okrevanje in odpornost bo naša država prihodnje leto prejela več kot 330 milijonov evrov, leta 2023 pa več kot 453 milijonov evrov.

Vlada je pri pripravi predloga proračunov upoštevala napovedi, po katerih bo slovensko gospodarstvo letos preseglo predkrizno raven iz leta 2019, medtem ko so jo nekatere panoge že. Za leto 2021 je Sloveniji napovedana 6,1-odstotna gospodarska rast, ugodna dinamika se bo nadaljevala tudi v letu 2022 s skoraj petodstotno rastjo, v letu 2023 pa naj bi se ta gibala okoli 3,5 odstotka, je dejal.

Opozoril je še na dolg države. Ta bo v deležu BDP po zadnjih ocenah letos skoraj 24 odstotnih točk nižji od povprečja v območju evra. "To pomeni, da je Slovenija v obdobju zaostrenih epidemioloških razmer svojo zadolženost v deležu BDP povečala za manj od povprečja v območju evra in celotne EU," je poudaril.

Slovenija Nemci: STA povod za prepir med Janšo in von der Leynovo

dezurni@styria-media.si