O novem mandatarju bo DZ odločal dober mesec dni po padcu vlade Marjana Šarca, za razpravo pa imajo poslanci na voljo skoraj osem ur. Za izvolitev novega mandatarja je potrebnih najmanj 46 glasov.

Predsednik SDS in kandidat za novega predsednika vlade Janša pravkar pojasnjuje usmeritve nove vlade.

„Slovenija zmore več, kar trenutno izkazuje. Več je mogoče doseči z ukrepi, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih sredstev, in z ukrepi, ki zahtevajo prerazporeditev finančnih sredstev,“ je prepričan novi kandidat za mandatarja.

Foto: Anže Petkovšek Janez Janša Janša je s tem imel v mislih predvsem debirokratizacijo in decentralizacijo, pri čemer primer: „V začetku 2013 je bila narejena analiza, kjer smo odkrili primere, ko je leta 1996 neke postopke na ministrstvu v opravljalo 12 ljudi, leta 2013 je iste postopke opravljalo 29 zaposlenih, danes je teh ljudi 33.“

„Leta 1992 so v Sloveniji veljali 404 zakoni in 1.555 podzakonskih aktov. Konec lanskega leta smo imeli v tej državi v veljavi 860 zakonov in 20.101 podzakonski akt. Število se je podeseterilo. S tem smo povzročili protiustavno stanje,“ našteva šef SDS in dodaja, da smo iz stanja, ki ga je leta 1991 definirala ustava, kjer je dovoljeno vse, kar ni prepovedano, in kjer zakonsko podlago za delovanje potrebujejo državni organi smo prišli v stanje, ki je veljalo pred sprejetjem ustave, kjer lahko državljani počnejo le tisto, kar je predpisano, pa še tega ne pozna, saj je nemogoče poznati 20 tisoč predpisov.

Foto: Anže Petkovšek Janez Janša

Drugi korak je po njegovem mnenju decentralizacija: „Država mora ustvarjati enake izhodiščne možnosti. Mladim je treba omogočiti kvalitetno izobrazbo, vsem delom države pa je treba omogočiti fizično in storitveno infrastrukturo.“

„Slovenija je v stanju, ki škodi ne le obrobju, pač pa tudi centru. Ljubljana se duši v prometu, v mesto s 300 tisoč prebivalci, se vsak dan steka 130 tisoč ljudi. Na milijone delovnih ur se izgubi v kolonah, nikjer pa ni videti ukrepov, ki bo to spreminjali. Zakaj stanovanjski sklad gradi stanovanja v Ljubljani, kjer so cene dvakrat višje kot na obrobju. Zakaj ima vsaka nova institucija, ki jo država ustanovi, sedež v Ljubljani,“ se sprašuje.

Še ena problematika, ki jo je v nagovoru poslancem izpostavil Janša, pa je odhajanje mladih v tujino: „Ljudi je treba prepričati, da je prihodnost v Sloveniji. To se lahko naredi le tako, da se po vsej državi enakomerno gradi infrastruktura, predvsem digitalna.“

Če ne bo kakšnega večjega presenečenja, se Janši ni treba bati, da ne bi bil potrjen za mandatarja.

Foto: Anže Petkovšek Janez Janša Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han sicer ni želel napovedovati števila glasov podpore Janši, na vprašanje, kaj želi novemu premierju, pa je odvrnil, da želi Sloveniji vse dobro. Kljub tajnemu glasovanju presenečenj, glede na to, da so o koalicijski pogodbi pogovarjali kar ne kaj časa, ne pričakuje.

V ponedeljek je iz SMC izstopil njen prvi predsednik Miro Cerar. Ali se bo po prenehanju ministrske funkcije vrnil v DZ, ni znano. Kot je danes v izjavi v DZ ocenil vodja poslancev DeSUS Franc Jurša, pa Cerarjev izstop iz stranke danes zadev ne bo spremenil.

Koalicijske stranke trenutno v DZ zasedajo 48 poslanskih mest, a je poslanec SMC Jani Möderndorfer napovedal, da Janše ne bo podprl. Del koalicijske pogodbe so sicer tudi podpisi podpore poslancev, ki jih je po Janševih navedbah dovolj za večinsko vlado.

Zaradi špekulacij, da utegne Janšo podpreti tudi kateri od poslancev SAB, v tej poslanski skupini glasovnic ne bodo prevzeli. Podporo kandidatu je že napovedal poslanec SNS Jani Ivanuša, ali bodo tako ravnali tudi preostali poslanci SNS, pa ni znano. Nasprotovanje Janševi vladi napovedujejo v LMŠ, SD in Levici.p

V primeru Janševe izvolitve je danes pričakovati tudi odstop predsednika DZ Dejana Židana. Kdo ga bo nasledil, v SMC, ki jim to mesto po koalicijskem razrezu pripada, še niso pojasnili. Neuradno naj bi to bil vodja poslanske skupine Igor Zorčič.