"Predlogi programov vsebujejo politična izhodišča, predloge ustavnih sprememb, sistemske cilje in ukrepe ter kratkoročne protikrizne ukrepe," je pojasnil prvak SDS Janez Janša. "Izhajamo s stališča, da je v zadnjih letih veliko znanja, ki v Sloveniji obstaja, puščenega ob strani in da je tudi to eden od razlogov za dejstvo, da je Slovenija še vedno v gospodarski in tudi politični krizi v času, ko se je večina drugih evropskih držav iz krize že izkopala."

Da bi zajeli čim več razpoložljivega znanja in idej ljudi, so se odločili za javno zbiranje pripomb in predlogov, ki jih zbirajo na posebni spletni strani stranke z naslovom "Slovenija zmore več. Veliko več". Prispele predloge in pripombe bodo pretehtali in dokončen program ponudili volivkam in volivcem ob razpisu državnozborskih volitev.

Predlagajo:

1. štiri ustavne spremembe:
- omejitev deleža javne porabe v bruto domačem proizvodu (BDP) na 45 odstotkov,
- opredelitev lastnine kot odgovornosti,
- uvedbo trajnostnega razvoja in podjetništva kot pomembnega dela vzgoje v šolah,
- ustvarjanje pogojev za čim hitrejšo hitro praktično uporabo novih tehnoloških rešitev in znanstvenih dosežkov.

2. tri merljive cilje programa:
- da se prebivalci Slovenije po kakovosti življenja uvrščajo v zgornjo polovico članic Organizacije za ekonomsko sodelovaje in razvoj (OECD),
- da Slovenija v petih letih postane nadpovprečno razvita članica EU in se vrne na pot razvoja, ki je bil začrtan v strategiji razvoja Slovenije in pravi, da se moramo razvijati za tri odstotne točke hitreje od povprečja EU,
- da naj bo razvoj enakomeren.

Pri tem si bodo po besedah predsednika odbora za razvoj Žiga Turka prizadevali za vzpostavitev ravnotežja med socialno državo in tržnim gospodarstvom, pri čemer kot zgled postavljajo nordijski ekonomsko socialni model.

3. več gospodarskih ukrepov, med njimi:
- izboljšanje poslovnega okolja,
- reformo pravne države,
- reformo trga dela,
- izboljšanje okolja za tuje neposredne investicije,
- večjo pozornost kreativnim industrijam (oblikovanje posebnega direktorata za kreativne industrije).

4. dva ključna finančna ukrepa:
- konsolidacija javnih financ (zmanjšanje odhodkov javnega sektorja – v letu 2012 za 1,5 odstotka BDP, v naslednjih letih za 0,8 odstotka),
- sanacija bančnega sistema, predvsem bank v državni lasti, z namenom povečati financiranje gospodarstva (oblikovanje slabe banke, na katero bi prenesli slabe kredite bank, lastniško prestrukturiranje: državni delež v bankah in podjetjih naj bi bil 25 odstotkov in ena delnica).

5. preostali ukrepi:
- trošarinska politika, po kateri bi bile cene bencina za 10 odstotkov nižje kot v najugodnejši sosednji državi,
- zagon in pospešitev velikih državnih infrastrukturnih projektov, pri čemer podpirajo projekt izgradnje drugega bloka krške nuklearke ter dokončanje bloka 6 šoštanjske termoelektrarne,
- učinkovito črpanje evropskih sredstev,
- poenostavitev postopkov javnega naročanja in zagotovitev njihove transparentnosti,
- povečanje dostopa do širokopasovnega omrežja,
- zamrznitev ustanavljanja novih in ukinjanje nepotrebnih javnih agencij ter zmanjšanje administrativnih bremen.