"Veseli me, da je ta pobuda naletela na pozitiven odziv. Zahvaljujem se vsem, ki izhodišč niste javno komentirali pred obrazložitvijo," je ob začetku razprave o novem socialnem sporazumu za obdobje 2012-2017 dejal premier Janez Janša.

Med glavnimi cilji, ki bi jih zajemal socialni sporazum, je Janša izpostavil: Slovenija se po kakovosti življenja uvrsti v zgornjo polovico članic OECD, v petih letih bi postali povprečno razvita članica EU, število brezposelnih se zmanjša za 40 odstotkov, zaposlenost se dvigne na na 70 odstotkov, enakomeren trajnostni razvoj (zmanjšanje števila ljudi, ki jih ogroža revščina in manjše razvojne razlike med regijami).

Vladna stran je predlagala, da se najprej poenotijo, kakšno je trenutno stanje. Položaj še naprej opredeljuje kriza, ki v nasprotju z napovedmi ob njenem začetku ni "vremenska motnja, ampak trajna sprememba vremena", kot se je izrazil Janša.

Skupne vrednote

Pri oblikovanju sporazuma bi morali izhajati iz skupnih vrednot, med katerimi je Janša omenil tudi solidarnost, po principu katere bi „tisti, ki prejemajo več, pomagali tistim, ki so šibkejši“.

Vlada želi, da izhodišča sporazuma uskladijo v dveh do treh tednih, nato pa bi začeli oblikovati osnutek. Janša predlaga drugačen pristop, kot ga je imela prejšnja vlada: po podpisu osnutka bi imeli vsi socialni partnerji 14 dni časa, da podajo svoje predloge.

Iz množice teh predlogov bi nato delovne skupine krčile število variant reševanja posameznega problema. Pogajanja bi potekala intenzivneje, vsakodnevno, Janša pričakuje, da bi jih lahko končali do 20. junija. V okviru pogajanj na Ekonomsko-socialnem svetu pa bi potekala tudi razprava o protikriznih ukrepih.

Določili bi jasen, konkreten finančni okvir, učinkovito in ekonomično javno upravo in plačno politiko.

Vasle: brezposelnost se bo še povečevala

Boštjan Vasle, prvi mož Urada za makroekonomske raziskave in razvoj, je ponovil, da zdaj prevladujejo napovedi, da bo letos prišlo do krčenja gospodarstva.

"Letos se pričakuje stagnacijo gospodarske aktivnosti v Sloveniji. Še bolj pa je zaskrbljujoče, da se je potencial slovenske ekonomije za rast precej zmanjšal in je trenutno na ravni le enega odstotka," opozarja Vasle.

Dodaja, da so se poslabšale tudi razmere na trgu dela, kar se sicer nekoliko umirja. Do zmanjšanja zaposlenosti je prišlo praktično v vseh dejavnostih. Zaposlenost se je povečala le v enem segmetu, to je v javni upravi, je veliko neravnovesje izpostavil Vasle.

Napovedal je, da se bo brezposelnost v Sloveniji povečevala še dve leti. Prihodnje leto se bo močno približala številu 120 tisoč brezposelnih, če se bodo nadaljevali ti trendi, ocenjuje Vasle.

"Stopnja revščine edini pozitivni kazalec"

Kljub temu se tveganje stopnje revščine ni bistveno povečalo in je precej nižje od povprečja EU, pa je bolj ali manj edini pozitivni kazalec, razlaga šef umarja socialnim partnerjem na Brdu.

Dodaja, da se na bančnem segmetu dogaja, da banke se naprej povečujejo obseg rezervacij. Slovenska podjetja pa so ena najbolj zadolženih v EU, zato tudi če bi v bančnem trgu vladal manjši krč, bi se tezko zadolževala, meni.

Izpostavi pa tudi, da je Slovenija v EU ena od držav, ki v zadnjih treh letih ni skrčila primankljaja in je ta dosegel ze šest odstotkov BDP.

Šušteršič: Letos za obresti 200 milijonov več

Finančni minister Janez Šušteršič: "Mislim, da je čas, da se zavemo, da bo prilagoditev BDP navzdol trajnejša. To pomeni, da moramo narediti strukturno prilagoditev tudi v delu, ki se mu reče javni sektor.

Del je bil narejen, v delu pa je šlo za premostitev z upanjem, da bo prišlo do izboljšanja. Proračun ne bo mogel imeti več kot osem milijard prihodkov, letos verjetno se manj.

Hkrati problemi, ki jih slovenska slika kaže na vec področjih, se je preneslo tudi v obrestne mere. Letos bo treba samo za obresti dati dvesto milijonov več kot lani. Če hočemo, da bo drugače, moramo nareditit resno prilagoditev javnih financ. Po svetu nas že poznajo za velike mojstre, da le govorimo, da bo treba nekaj narediti."

"Zaostrila se bo racionalnost porabe"

Čaka nas eno leto, v katerem bomo morali to logiko spremeniti. Intervetni ukrepi, pa prelaganje investicij ni več dovolj. Treba bo narediti trajnejše spremembe v strukturi javne porabe. Ne moremo samo sprejemati ukrepov, ki bodo naslednje leto odpravljeni in se bo vse vrnilo na prejšnje stanje, napoveduje Šušteršič.

Zaostrila se bo racionalnost porabe, saj je kar veliko razlik koliko kdo porabi tako pri službenih vozilih, potovanjih, javnih naročilih, veliko je tudi podjetij, ki delajo na področju informacijske tehnologije, vsega tega je veliko, razlaga minister za finance.

Potrdi, da so ministri z analizami stroškov že začeli in da so tudi področja, ki niso bila nikoli prilagojena krizi, na primer področje subvencij.

Že v sklopu rebalansa pa bodo pripravljene tudi neke določene zakonske spremembe, ki zdaj ne dopuščajo določenih finančnih prilagoditev, napoveduje Šušteršič.

Pri mladih prekrita brezposelnost

Minister za delo Andrej Vizjak pa je ponovil, da imamo zdaj v primerjavi z letom 2008 za 63 tisoč manj zaposlenih in 40 tisoč novih upokojencev. Kljub temu minister pri socialnih politikah vidi, da "je še kar nekaj rezerv". 

Napovedal je krepitev aktivnih politik zaposlovanja pri tistih, ki so še v aktivni kondiciji. Opozoril je, da je pri mladih veliko prikritih oblik brezposelnosti, predvsem se veriži izobraževanje, s čimer se ta brezposelnost prikrije. Prišlo bo do prenove delovno-pravne zakonodaje, je še obljubil Vizjak.

Javni sektor se je debelil

Podjetnik Milan Lukič, predstavnik delodajalcev, je izpostavil, da je v treh letih gospodarstvo izgubilo 41 tisoč delovnih mest, kar je 8 odstotkov aktivne populacije, javni sektor pa se je povečal za pet tisoč, poleg tega se je stavilo upokojencev povečalo za dobrih 25 tisoč:  „Vse to generira te kazalce, ki smo jih danes slišali, vsa ta nesorazmerja, realni sektor je v tem času plačal strahovito ceno. V javnem sektorju pa se je zgodila zgolj pripravljenost po nekoliko nižjih plačah.“ Dodaja, da javni sektor sicer je potreben, vendar mora biti učinkovit.

"Povampirjen kapital"

Dušan Semolič, predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, meni, da je socialni sporazum pomemben projekt.

„Pot pa ne bo lahka. Izziv je velik. Se je pa treba zavedati, kdo je naredil to krizo. To je pohlep kapitala, hlastanje po dobičkih, ki jih zdaj nikjer ni. Da bi zdaj vse podrejali besedi konkurenčnosti, to bi bilo napaka. Glavna žrtev do zdaj so bili delavci, ki za to niso bili krivi. Plače niso povzročile krize, ampak  kapital, ki se je povmpiril,“ je bil oster Semolič.

"Plače niso sovražnik gospodarstva in brez rasti plač ni izhoda iz krize, bo samo spirala, ki bo potapljala vse," meni Semolič. Dodaja, da verjame, da pri proračunu ni hitrih rešitev. "Pri nepobranih davkih lahko vsi storimo več. Potem so tu javna naročila in siva ekonomija. En zakon je padel na referendumu, ampak če bi politika poslušala, bi verjetno ta zakon imeli," meni Semolič. Predlaga, da se uvede davek na bančne transakcije, da tudi ta sektor prispeva v državno blagajno. Povečal bi tudi davek bogatejšim.

Problem, če je Romunija za zgled

Tatjana Čerin iz GZS je poudarila, da je pa skrajni, skrajni trenutek, da se stvari obrnejo. „Nekaj let smo že izgubili. V Sloveniji si socialni dialog predstavljamo tako: če je po moje, je socialni dialog, če pa ni po moje, ga pa ni. Tudi ni se kriza lomila le na plečih delavcev,“ opozarja Čerinova. Postregla je tudi s podatki, da imamo v zadnjih desetih letih 100 tisoč novih upokojencev in da so se moški upokojevali lani v povprečju tri mesece mlajši kot leta 2000.


„Če na bo za plače učiteljev in policistov oktobra, potem bo socialna kapica povzročila, da za plače ne bo že junija,“ pa je opozoril Branimir Štrukej, glavni tajnik Sviza. Povedal je, da v razvitih državah delež javnega sektorja povod raste, prav tako zaposlenost in da so odpuščali le v vzhodno evropskih državah. „Če je pa Romunija za zgled, je pa ta država res v velikih težavah,' meni Štrukej. 

Vprašal je tudi, kako se bo vlada lotila pogajanja o položaju javnih uslužbencev po 30. juniju, ko poteče interventni zakon, saj tega ni mogoče urediti v okviru socialnega sporazuma ter kako se bodo plače javnih uslužbencev usklajevale s plačami v gospodarstvu. Izhodišča za socialni sporazum pa je Štrukelj označil za bolj literarni izdelek, saj je v njem le ena številka.


Štefan Grosar iz OZS je opozoril na problem sive ekonomije in postregel z oceno, da vsaj polovica brezposelnih dela na črno. „Ti nam znižujejo cene, ti nam jemljejo posel,“ pravi. Zaradi krize je obrtne delavnice zaprlo 18 tisoč obrtnikov in na zavod odneslo 50 tisoč ljudi.

Sindikalist Drago Lombar pa je opozoril, da je Slovenija zašla v krizo moralnih vrednot.