Kot je Janša spomnil na novinarski konferenci po današnjem sestanku politične in strokovne javnosti na Brdu pri Kranju o soočanju z epidemijo covida-19, je v večini lanskega leta veljalo, da bo cepivo proizvajalca AstraZeneca kot prvo dobilo dovoljenje za uporabo v EU. S tem podjetjem so bile sklenjene tudi prve pogodbe, nato pa je prišlo zapletov v tretji fazi testiranja.

Kot prvo je bilo nato v EU odobreno cepivo proizvajalcev Pfizer in BioNTech, kar je sovpadlo tudi z odstopom ministra za zdravje Tomaža Gantarja in Janševim začasnim prevzemom vodenja resorja. Takrat je, kot je danes poudaril, vsem pristojnim naročil, da se kjerkoli, kadarkoli in za kakršnokoli ceno naročijo dodatne količine cepiv proti covidu-19. "Od takrat naprej je ministrstvo temu sledilo," je izpostavil predsednik vlade. Do takrat je bilo ne samo v Sloveniji, ampak tudi v drugih državah favorizirano cepivo AstraZenece.

"Teh vprašanj danes ne bi bilo, če bi to podjetje cepivo dobavljalo skladno s pogodbo. Zaradi tega so tiste države, ki so proporcionalno naročile več cepiva pri tem podjetju, po precepljenosti bolj zadaj," je dejal Janša.

Foto: Vlada RS vlada janez janša brdo seja vlade

Po njegovih navedbah je Slovenija z dodatnim naročanjem rešila vse izpade zaradi zamud pri dobavah cepiva AstraZenece, zato je Slovenija po precepljenosti nad povprečjem držav EU. Ob tem je še izpostavil, da nobena članica ni naročila premalo cepiva, Slovenija je na primer naročila sedem milijonov odmerkov za dva milijona prebivalcev.

Težavo Janša vidi v tem, da eno od podjetij ne dobavlja dogovorjenih količin in za to ne utrpi nobenih sankcij. "To je ključno vprašanje, ki ga skušamo rešiti na evropski ravni," je dejal. Dokler se ta zaplet ne reši, pa je več premierjev držav EU predlagalo korektivni mehanizem, na podlagi katerega bo Evropska komisija zagotovila dodatne količine, ki jih bo distribuirala državam, ki so prizadete zaradi izpada pri dobavah AstraZenece.

Kot je še dejal Janša, terjajo tudi javno objavo pogodb, da se ugotovi, zakaj AstraZeneca ne dobavlja toliko cepiv, kot bi jih morala. Po njegovih besedah imajo namreč informacije, da je pogodba slaba in jo podjetje izkorišča zaradi komercialnega razloga. "V pogodbi z Evropsko komisijo je cena okoli dva evra, na trgu zunaj EU pa se to cepivo prodaja bistveno dražje," je dejal in izpostavil Češko, kjer da so dobili komercialno ponudbo AstraZenece po več kot šestkratni ceni.

Očitke, da Slovenija decembra lani v drugem krogu nabave ni naročila cepiva Pfizerja in BioNTecha, je na novinarski konferenci podobno komentiral tudi minister za zdravje Janez Poklukar, ki je takrat sicer še vodil ljubljanski univerzitetni klinični center. Kot je pojasnil, je Slovenija kandidirala za cepiva, ki so največ obetala in so bila "tehnološko najbližje temu, da pridejo do prebivalcev".

Sklepati je bilo, da bodo ta cepiva prva, a zgodilo se je nekoliko obratno, da AstraZeneca na prelomu leta prebivalcem Evrope ni zagotovila obljubljenih količin cepiva. Ministrstvo za zdravje je z dodatnimi zaprosili za vse razpoložljive količine cepiva interveniralo takoj, ko je bilo o tem obveščeno, je povedal Poklukar.

Po tej intervenciji je Slovenija že dobila potrditev in ima podpisano pogodbo za dodatnih 912.000 odmerkov cepiva Pfizerja in BioNTecha, čaka pa še na potrditev dodatnih 400.000 odmerkov teh proizvajalcev ter dodatnih 300.000 odmerkov cepiva Moderne.

Cepiva je torej dovolj, ta trenutek pa je ključna dobava, distribucija in ustrezno izvajanje cepljenja na ravni države, je še poudaril minister.