"Sprejemamo slovenske in evropske resolucije o inovativnosti, umetni inteligenci, digitalni Sloveniji in Evropi. Govorimo o tem, kako nas lahko samo inovacije in nove tehnologije obvarujejo pred posledicami globalnega segrevanja. Istočasno načrtujemo vpise na naše javne šole in fakultete in z njimi določamo, kakšna znanja bodo imeli naši otroci čez 5, 10, 15 in 20 let," je na svojem Facebook profilu zapisal premier Janez Janša. 

Ob tem se sprašuje, ali so načrtovani vpisi v Sloveniji skladni z našimi razvojnimi resolucijami: "Bo Slovenija s strukturo 39 odstotkov šolajočih z znanji iz družboslovja, humanistike in umetnosti napram 37 odstotkom z znanji iz naravoslovja, tehnike in informatike sredi četrte industrijske revolucije sploh kakorkoli konkurenčna državam, kjer je to razmerje 1 proti 2?"

Slovenija "Vpisna mesta niso zbirka želja tistih, ki te fakultete vodijo"

Tudi o poklicni dinamiki zdravnikov, pravnikov ...

"Zavedati se moramo tudi, kako v praksi deluje zakon poklicne dinamike. Iz dobrega inženirja ali zdravnika velikokrat skozi poklicno kariero nastane tudi dober menedžer. Izjemno redko pa iz dobrega ekonomista, filozofa ali pravnika skozi poklicno kariero nastane dober inženir ali zdravnik," je zapisal Janša.

Dodaja, da potrebuje država tako dobro humanistično kot tehnično inteligenco: "Potrebujemo dobre inženirje in dobre ekonomiste. Dobre zdravnike in dobre učitelje. Dobre tehnike in dobre vzgojitelje. Dobre varilce in dobre trgovce. Itd."

Dolžnost države je, da mladim omogoči, da si pridobijo kar najboljše možno znanje in veščine in s tem najboljšo možno popotnico za življenje. Najboljšo možno pomoč, ki jo lahko država nudi posamezniku v smislu izenačevanja izhodiščnih možnosti za srečno življenje, je splošen dostop do kvalitetnega, konkurenčnega znanja. 

Janez Janša

Ob tem priznava, da je nemogoče natančno izračunati, koliko posameznih profilov bomo potrebovali čez 5 ali 20 let: "Lahko pa brez težav vidimo, kaj načrtujejo v visoko razvitih državah. Brez težav lahko vidimo, koliko posamičnih profilov je že danes brez dela, na stroških zavoda za zaposlovanje ali zaposlenih na delih, za katera se niso šolali." 

"Če je odločitev slaba ..."

Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, je po Janševih navedbah ena najpomembnejših strateških odločitev v vsaki državi. "Če je slaba, lahko ustvarjamo na tisoče mladih, ki nimajo možnosti zaposlitve ne doma ne v tujini. Za prešolanje je naknadno potreben nov davkoplačevalski denar, ali pa si morajo posamezniki prešolanje plačati sami. V obeh primerih sta zapravljena čas in denar," pravi.

Vlada bo po njegovih besedah o soglasju k vpisnim mestom, katerih razmerja so v grobem spodaj, "odločala odgovorno. Od takšnih odločitev je namreč predvsem odvisno, kakšne bodo vaše plače in pokojnine v prihodnjem desetletju."

•  39% umetnost, humanistika in družboslovje
• 37% naravoslovje, tehnika in IKT
• 10% zdravstvo in sociala
• 6% transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve
• 7% izobraževanje
• 2% kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in vaterinarstvo

dezurni@zurnal24.si