Pred dokončno obravnavo soglasja k vsebini razpisa z vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe v prihodnjem študijskem letu so se za skupno mizo usedli predstavniki vlade, predstavniki univerz, samostojnih visokošolskih zavodov in gospodarskih zbornic ter združenj. Določanje števila vpisnih mest na javnih šolah in fakultetah, ki se financirajo iz denarja davkoplačevalcev, po mnenju predsednika vlade Janeza Janše predstavlja eno najpomembnejših odločitev vsake države.
"Ko vlada dobi na mizo sezname za vpise v študijske programe, vidimo eno sliko, ko pa hodimo po terenu, po podjetjih, bolnišnicah, pogosto slišimo, da ni inženirjev, zdravnikov in drugih profilov," je dejal Janša in dodal, da je poleg pridobitve uporabnega znanja zelo pomembno to znanje tudi znati uporabljati. V morju informacij, ki so na voljo, je po njegovem mnenju pomembno najti prave informacije, kar pomeni, da se znajdeš. "Ta del znanja ali veščin morajo mladi pridobiti ne glede na to ali študirajo družboslovje ali tehniko, zdravstvo ali karkoli drugega," je dodal predsednik vlade in izpostavil, da smo v celoti gledano še vedno preveč usmerjeni v količino, manj pa v iznajdljivost.
Na posvetu so bile predstavljene potrebe trga dela, ponudba in povpraševanje, izpostavljena je bila nujnost hitrega prilagajanja, kadrovsko pomanjkanje na področju zdravstva in projekcije za prihodnost. Na posvetu pa je bila izpostavljena tudi premajhna vpetost Slovenije v mednarodno okolje.
Interes je, razpisnih mest pa premalo
Pomanjkanje nekaterih poklicev pri nas ni samo posledica tega, da se izšola premalo izobrazbenih profilov, temveč tudi tega, da so premalo plačani oziroma zaposleni za delo nimajo zadovoljivih pogojev in delo iščejo drugje. Med presežki na trgu dela izstopata predvsem kategoriji poslovne in upravne vede ter pravo. Prikazani so bili podatki o pomanjkanju ustreznih kadrov za zaposlitev in število brezposelnih diplomantov, pa tudi glavne smeri, za katere imamo v Sloveniji programe z omejitvijo vpisa, prijave pa močno presegajo število vpisnih mest. Pri tem posebej izstopata zdravstvena nega, splošna medicina in medicina, kjer interes za več kot dvakrat presega razpisana mesta. Več interesa, kot je vpisnih mest, je tudi na področju računalništva.
"Imamo izrazit primanjkljaj, imamo interes med mladimi za študij, vendar se tega študija z razpisnimi mesti ne omogoča," je povedal premier in nadaljeval, da je treba osvetliti situacijo in poiskati rešitve. "Če je interes velik, če so potrebe po določenih študijskih smereh velike, ni pa prostorov ali denarja, bomo zagotovili prostore in sredstva in se bo vpis povečal. Tudi interes profesorjev bo večji, če bodo boljše plače," je povedal predsednik vlade Janez Janša.
Dodal je še, da nam tudi struktura ponudbe in povpraševanja na trgu dela kaže, da moramo glede izobraževanja nekaj spremeniti, "predvsem pa poskrbeti, da nam izobraženi ne bežijo v tujino, ker v Sloveniji ne dobijo ustrezne zaposlitve." Vlada je trdno odločena, da bo prišlo do reforme plačnega sistema, kar bo vplivalo tudi na univerzo, na profesorje in asistente. V nadaljevanju je izpostavil, "da ne pristane na to, da se ne da nič narediti".
"Nima smisla, da se gremo usmerjeno izobraževanje, pomembno pa je, da ljudje, ko zaključijo študij, lahko dobijo zaposlitev, podjetja in drugi pa potreben kader."
Janez Janša, predsednik vlade
Za iskanje celostnih rešitev
Rektorji univerz so na posvetu izpostavili problematiko bega možganov, plačnih nesorazmerij, nujnost sodelovanja vlade, ministrstev in univerz. Poudarili so pomen iskanja celostnih rešitev, zagotavljanja uspešnega delovnega okolja in čim prejšnje potrditve vpisa za prihodnje študijsko leto.
Predstavniki gospodarskih zbornic in združenj so na posvetu opozorili na spremembe, ki so se v svetu zgodile zaradi epidemije novega koronavirusa. Izpostavili so problem poklicnega izobraževanja, nujnost sprejetja ustrezne štipendijske politike in promocije deficitarnih poklicev, nujnost vzpostavitve modernega vajeniškega sistema, pomen sodelovanja podjetij z izobraževalnimi ustanovami, pomen prilagajanja in hitrega ukrepanja.
Predsednik vlade je ob koncu posveta dejal, da so nekatere stvari po posvetu veliko bolj jasne, da je treba nekaj stvari popraviti že sedaj. Izpostavil je, da je treba zagotoviti več mest na medicinski fakulteti, obljubil je popravke Zakona o izvrševanju proračuna, ki onemogoča zaposlovanje za raziskovalne projekte. Poudaril je pomen kreiranja šolske mreže, ki bo vključevala kvalitetno poklicno izobraževanje, in nujnost popravkov plačnih razmerij. Izpostavil je tudi nekorektno in nepošteno delitev na zasebno in javno, vlada mora imeti enak odnos do javnih in zasebnih zavodov, če izvajajo javne programe. Interes vseh je, da imamo kvalitetno šolstvo, ki je pod enakimi pogoji dostopno mladim, zato da imajo enake izhodiščne možnosti za uspeh v življenju ter, da je konkurenca potrebna tudi na področju izobraževanja. Dejal je tudi, da to ni zadnji sestanek na to temo, da prihodnosti ni mogoče napovedati, da pa je marsikaj jasno. "Vemo, da nekaterih poklicev v prihodnosti ne bo, vemo, da so manjki, ki bodo še večji, vemo pa tudi, kje so naše prednosti in, kje smo lahko vzor odličnosti."
On bo vse rešil-z denarjem,za katerega bo zadolžil še naše pravnuke in spravil Slovenijo v srednji vek......
Pojbića za dodatnega profesorja na medicinsko fakulteto. Prvi "poskusni" pacient naj bo Janez!
Janez Janša laže. Po številu vpisov v naravoslovje smo pred Švedsko, Francijo in drugimi eu članicami. pred nami je pa …