Vlada premierja Janeza Janše je na ustanovni seji razrešila direktorico policije Tatjano Bobnar, načelnico Generalštaba Slovenske vojske Alenko Ermenc in direktorja obveščevalno-varnostne službe (OVS) ministrstva za obrambo Dejana Matijeviča, poroča STA.

Niso pa razrešili direktorja Sove Rajka Kozmelja, čeprav je ponavadi prav ta funkcija na prvih sejah vlade najbolj na prepihu.

Policijo bo začasno prevzel Anton Travner, vojsko Robert Glavaš, OVS bo v prihodnje vodil Andrej Osolnik.

Da naslednika Alenke Ermenc vlada danes še ni imenovala in da bo njene dolžnosti začasno prevzel njen namestnik Robert Glavaš, je po seji vlade povedal predsednik NSi in novi obrambni minister Matej Tonin.

Z vladnega urada za komuniciranje pa so sporočili, da bo Bobnarjevo na čelu policije kot vršilec dolžnosti nasledil Anton Travner, in sicer do imenovanja generalnega direktorja policije po opravljenem natečajnem postopku, vendar največ za šest mesecev.

Tako Ermenčeva kot Bobnarjeva sta bili na položaj imenovani v času vlade Marjana Šarca kot prvi ženski na čelu vojske in policije v zgodovini samostojne države. Dejstvo, da sta bila oba represivna organa v ženskih rokah, je močno odmevalo tudi v tujini.

Dosedanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar se je februarja s takratnim poslancem SDS Žanom Mahničem zapletla v oster spor, potem ko Bobnarjeva Mahniču kot članu preiskovalne komisije ni dovolila vpogleda v nekatere spise o domnevnem vohunjenju kriminalistov za nekaterimi politiki. 

Mahnič je Bobnarjevi po njenih besedah takrat zagrozil z besedami, naj pomisli na svojo prihodnost. "Ko vas je generalna direktorica nekajkrat vprašala, ali ji s tem grozite, ste ji odvrnili, da ste vi voljeni, generalna direktorica policije pa imenovana od vlade," je v javnem odgovoru Mahniču zapisala Bobnarjeva.

Zato je Bobnarjeva proti Mahniču vložila predlog za pregon zaradi "zavajajočih in zlonamernih navedb ter napada na njeno čast, dobro ime in integriteto."

Za direktorja OVS ministrstva za obrambo pa je vlada danes imenovala Andreja Osolnika, in sicer za dobo petih let.

Vlada je sprejela še nekatere druge kadrovske odločitve. Kot so zapisali v vladi, se Božo Predalič vrača na položaj generalnega sekretarja vlade in bo pristojen za posredovanje informacij javnega značaja, ki se nanašajo na vladne dokumente iz zbirk generalnega sekretariata vlade. Prav tako je vlada Predaliču izdala pooblastilo za izjavljanje volje Slovenije kot edine delničarke ali edine družbenice v gospodarskih družbah.

S položaja direktorice urada vlade za komuniciranje je vlada razrešila Kristino Plavšak Krajnc in za vršilca dolžnosti direktorja imenovala Mira Petka. Nekdanji predstavnik za odnose z javnostmi pri SDS bo funkcijo opravljal do imenovanja direktorja po izvedenem javnem natečaju, vendar najdlje šest mesecev.

S položaja direktorja službe vlade za zakonodajo je vlada razrešila Rada Feleta in za vršilko dolžnosti direktorja službe imenovala Katjo Triller Vrtovec. Tudi ona bo dolžnosti opravljala do imenovanja direktorja, a največ šest mesecev.

Ker je Lilijana Kozlovič postala ministrica za pravosodje, jo je vlada razrešila s položaja generalne direktorice agencije za okolje, za vršilca dolžnosti generalnega direktorja pa imenovala Iztoka Slatinška.

Prav tako je vlada sprejela sklep o določitvi števila delovnih mest, za katera se lahko v kabinetu sklenejo delovna razmerja za določen čas. V kabinetih posameznih ministrov in v kabinetu generalnega sekretarja vlade je tako lahko do sedem delovnih mest, za katera se delovno razmerje sklene za določen čas.

Tudi v kabinetih ministrov, ki imajo po enega državnega sekretarja, je lahko do sedem takšnih delovnih mest. V kabinetu predsednika vlade število ni omejeno, ne sme pa presegati števila delovnih mest, predvidenega s kadrovskim načrtom.

Vlada je prve kadrovske poteze potegnila na nočni ustanovni seji, potem ko je DZ v petek zvečer potrdil ministrsko ekipo 14. slovenske vlade.

dezurni@zurnal24.si