"Zagotovo so pred nami težki tedni, kjer se bo treba zelo verjetno spet odpovedati nekaterim svoboščinam. Ukrepi, ki jih človeštvo pozna, so za to, da se širjenje upočasni. Epidemije ne moremo zaustaviti, lahko pa jo upočasnimo," je poudaril Janša.

Preveliko število okužb povzroči veliko število obolelih in tistih, ki potrebujejo intenzivno nego. Kapacitete na intenzivnih negah pa so povsod po svetu omejena: "Če je pritisk na te kapacitete prehud, začnejo ljudje umirati. Ne samo zaradi covida. Temu se je treba na vsak način izogniti. Zato ukrepi, ki jih je treba sprejeti, ki jih nihče ne mara, še najmanj vlada, ki nosi ves gnev, ker jih je morala sprejeti."

Slovenija po ocenah premierja ne more narediti nič drugače, kot so naredile države, ki so v podobni situaciji: "Ker smo v EU, poskušamo ukrepe sinhronizirati. Imamo pa Slovenci specifične težave. Kar večina držav, posebej na Zahodu, lahko sprejema z odloki vlade ali predsedniki, recimo v Italiji in Franciji, mi ne moremo sprejeti niti kot vlada, nekaterih niti kot državni zbor, ker ustavno sodišče te odloke kar po tekočem traku razveljavlja."

Janša poudarja, da ima vlada roke močno zvezane. "Že to, da ta grožnja visi nad nami, ki moramo odločitev sprejemati, omejuje ukrepanje. Tudi stroka si ne upa predlagati nekaterih stvari, ki jih izvajajo v drugih državah, ker pravijo, da bo tako in tako ustavno sodišče to razveljavilo in bo še večja zmeda. Del tistih, ki imamo na ramenih odgovornost za ukrepanje, se obnaša, kot da niso del te skupnosti."

Glede zadolževanja države je dejal, da je šel ta denar ljudem in gospodarstvu. "Ohranili smo kapacitete slovenskega naroda, slovenske države, slovenskih javnih sistemov in podsistemov, in seveda slovenskega gospodarstva. Od tukaj pa denar prihaja," je povzel. Makroekonomske številke po njegovih besedah kažejo, da smo padec, ki smo ga imeli v lanskem letu, nadoknadili že v tretjem kvartalu tega leta. "Največ nas je stala ohranitev delovnih mest, a Slovenija ima v tem trenutku v Evropi eno najvišjih zaposlenosti," je dodal.

Foto: Epa Janez Janša

Objektivni kazalci tako kažejo, da "smo ukrepali v redu", je zatrdil, pri tem pa obžaloval, da je morala vladna koalicija za vsak ta paket posamično zbirati glasove v državnem zboru.

Pri varovanju človeških življenj se je Slovenija odrezala slabše, Janša pa je izpostavil, da je veliko ljudi umrlo v domovih za starejše, "kjer so bili pogoji takšni, da se enostavno ni dalo narediti ločenih con", je navedel. Ponovil je svojo kritiko do premalo vlaganj v domove v minulih letih.

Odgovornost za nizko precepljenost proti covidu-19 pa je znova pripisal tudi medijem, ki da so sledili opozicijskemu nasprotovanju ukrepom ter mnenju dveh odstotkov stroke in "se je ta razklanost pri vsakem ukrepu potem prenesla v javno sfero". "To je šlo mesece in mesece naprej, šele v zadnjem času se je to malo popravilo," je dodal.

Spregovoril je tudi o predsedovanju Slovenije Svetu EU. Med drugim je dejal, da so planirali, da nas bo stalo 80 milijonov evrov. "Po teh izračunih, ki jih imamo zdaj, smo porabili nekaj več kot 50 milijonov. Ko bomo vse račune plačali, bomo prišli mogoče malo čez 60 milijonov evrov, se pravi bistveno manj od tega, kot smo načrtovali," je navedel.

Ovire pri širitvenem procesu EU na Zahodni Balkan pa vidi kot "prevlado nekih sebičnih, ozkih, bi celo uporabil to besedo, nacionalističnih interesov nekaterih držav, ki se prikazuje kot vse drugo".

Spregovoril je tudi o zaskrbljujoči razdvojenosti v družbi in politiki, na vprašanje, ali bo SDS po volitvah še vedno pripravljena sodelovati z vsemi, pa je odgovoril, da je "to temeljna filozofija stranke, ki ni zgolj teorija".

"Potrebujemo suverene stranke, ki so dovolj samozavestne, da so se pripravljene pogajati s komerkoli in tudi sodelovati s tistimi, s katerimi se lahko v okviru neke koalicijske pogodbe dogovorijo. In ko boste slišali to načelno pripravljenost in odprtost v predvolilnih soočenjih v Sloveniji, vedite, da je nastopil tisti čas, za katerega smo pred 31 leti glasovali na plebiscitu," je še dejal Janša.