Da bo Robert Golob pojedel druge leve in levo sredinske stranke in praktično konsolidiral levico, je bilo morda za pričakovati, a da se bo to zgodilo tako suvereno in tako drastično, pač ne. Da se je v parlament prebilo samo pet strank, je lahko le dobro. Da so iz nje izpadli Desus, SNS in Počivalšek sploh ni slabo. Da lahko že dve stranki sestavita koalicijo, ob pregovorni vladni nestabilnosti pri nas, napoveduje stabilnost vsaj za naslednja štiri leta. Vse pozitivne predznake te nedelje utrjuje visoka volilna udeležba. Tega resnično nisem pričakoval, predvsem zaradi milijard, ki jih je ta vlada zapravila za kupovanje priljubljenosti. Zaradi lažnih novic in brutalne medijske gonje, twitter vojne in vsega tega, česar je bilo pod Janševim okriljem tokrat več kot kdaj koli prej. Da se bo toliko ljudi angažiralo in volilo tako rekoč novinca na političnem parketu, samo zato, da bodo volili proti vsemu kar predstavlja Janez Janša, niso napovedovale niti ankete niti analitiki z najbolj divjimi idejami o taktičnem glasovanju.

Zgodilo se je še nekaj. Jasno je, da Janša žre svoje otroke in da to v vsakem mandatu izkusi več koalicijskih partneric, pa seveda tudi kadri znotraj stranke same od Mihe Brejca naprej. V tem mandatu je to izkusil Jelinčič, ki se je prepozno obrnil po javnem mnenju in tudi na javni televiziji pokazal, kako se pade prek volilnega praga, pa seveda SMC, ki jo je Počivalšek v koaliciji z Janšo tako rekoč uničil. Tudi tisti, ki so nekje vmes vendarle spoznali kam ta vlak pelje in se obrnili prej kot leteči Zmago, so plačali ceno, kot recimo Igor Zorčič. Pa Desus. Tudi NSi se nikamor ne premakne, ker lojalno vztraja v senci velikega vodje za položaj tukaj in položaj tam. Čeprav tega še ne ve, bo ceno plačala tudi SLS na lokalnih volitvah. Stranko, ki so jo Podobniki in Kanglerji v Janševi senci uničili že dvakrat, so zdaj predali v roke Počivalšku, da uniči še njene zdrave zametke na terenu. Seveda v španoviji z Janšo. Tik pod parlamentarni prag so ta voz norcev potegnili sls-ovi podžupani in župani, ki so kandidirali na skupni listi ali jo vsaj podprli, ceno pa bo plačala stranka. Ker v vsaki slovenski občini obstaja 60 odstotkov volivcev, ki Počivalška ne prenašajo in do jeseni ne bodo pozabili kam kdo spada. Na županskih volitvah pa je treba prepričati vsaj polovico volivcev, zato bomo letos brez dvoma priča poplavi neodvisnih kandidatnih list tudi iz te stranke, čeprav so ji župani do zdaj pogumno in ponosno izkazovali svojo pripadnost, ker ali prav zato ker je ni bilo nikjer na državnem parketu. Te volitve bodo torej močno vplivale tudi na naslednje.

In zakaj se je to zgodilo? Za Janeza Janšo in še nekatere zgoraj omenjene je politika biznis, ne glede na ceno. Ne gre za vprašanje ideologije, ki jo zgolj spretno izkoriščajo za svoje cilje ali za vzgibe po dobrodelnosti za državo, širšo družbo. Gre zgolj za vprašanje, kaj lahko ti biznismeni naredijo zase in za svoje najbližje. Uničujejo banke, podjetja in vse kar je v državni lasti. Sposobnosti kadrov, ki jih tja nameščajo se merijo s pripadnostjo in ubogljivostjo velikega vodje. Po modelu, ki ga niso sami izumili ugrabljajo državo, ko ljudem delijo cente. Temu sledi podreditev medijev, brutalen medijski linč konkurence in kupovanje miru z bombončki pri masah, da lahko na drugi strani absolutistično vladajo. Ker to je cilj tega poslovnega modela vladanja, v katerem je Janša na tej strani Alp pač najboljši.

Foto: Žurnal24 Matej Košir (Foto: Žurnal24) In z vsem tem, s svojimi omnipotentnimi potrebami, si je veliki vodja nakopal Goloba. Goloba, ki ga ne bi bilo, če bi ga pustil pri miru na Genu. Preostala opozicija bi bila izgubljena in novo ime, ki je bilo vseskozi v zraku, bi bilo le novo ime, ne Golob. Ampak tak človek ne more iz svoje kože, zanj ni kompromisov, tudi če se ustreli v koleno. Zanj ni dialoga, ni sodelovanja, sta le okupacija in eksploatacija virov, gazi kot ruski tank. 

In kaj bi se moralo po teh volitvah zgoditi? Če se navežem na kolegico, ki je pred dnevi zapisala, da bodo prelomne tiste volitve, ko ne bomo volili proti Janši ali za Janšo, bi bilo po tem porazu prav, da se Janša umakne. Po tem mandatu v državnem zboru, po 35 letih napajanja z državnih korit, bi bil takrat čas, da se upokoji. In s tem pred naslednjimi volitvami dopusti možnost, da se v Sloveniji oblikuje nerevanšistična desna sredina, ki bo stopila na stran višjega srednjega razreda in se zavzemala za močno podjetništvo in gospodarstvo, ki naredita državo odporno na vsakršne krize. Ne politika, ne sociala, gospodarstvo! Ko ne bo več bogokletno v tej Sloveniji privoščiti nekaterim, da imajo več, da lahko odpirajo delovna mesta, kar zveni kot neka floskula, ali pa preprosto, da ker imajo, obdržijo potrošnjo na stabilni ravni tudi ko ta na splošno pada. Janša, Jelinčič in še kdo iz stalnice slovenske politike zadnjih 30 let, se mora posloviti, da bo ta država, pa nenazadnje tudi njihovi otroci imeli neobremenjeno in uspešno prihodnost. Če te trikrat porazi nov obraz in ti zmago enkrat ukrade župan Kamnika, je čas za slovo. In če že Janša žre svoje otroke, tudi rojeva jih. Vse nove obraze je naplavilo izključno zaradi njega samega. Premagal se je sam. Spet.

In pa seveda, da se ne bi ukvarjali samo s poraženci. Nova vlada je enako Robert Golob, ki nase prevzema res veliko odgovornost. In po teh volitvah bo moral zelo hitro pokazati, da ni tam le zato, ker je premagal Janšo (oziroma se je premagal sam), ampak ker imajo vizijo in voljo, da jo uresniči. Da se nehamo primerjati z Madžarsko, ampak se začnemo primerjati z Islandijo,  Novo Zelandijo in tako naprej. Da bodo ljudje živeli bolje, da ne bo strahu pred globalnimi grožnjami, da bo ta majhna deželica zgodba o uspehu tudi v glavah ljudi, ne le na jezikih politikov. In še in še... Obljub je veliko, potreb pa bistveno bistveno več.