"Vedno smo se pogovarjali, da imajo vse države članice pravico do deleža na osnovi števila prebivalstva. Slika kaže, da je večina držav članic na sto prebivalcev izvedla deset do 12 cepljenj, na Malti pa 27 cepljenj, v drugih državah pa na primer pet. Nekatere države članice bodo precepile prebivalstvo do sredine maja, pri drugih pa bo to trsjal osem do deset tednov dlje. To se nam zdi problematično. Izhajali smo iz tega, da bodo imeli vsi Evropejci dostop do cepiva istočasno," je na novinarski konferenci po sestanku štirih predsednikov vlad (Avstrije, Slovenije, Češke in Bolgarije) povedal avstrijski kancler Sebastian Kurz.

Foto: epa Srečanje štirih predsednikov vlad na Dunaju, Janez Janša, Sebastian Kurz, Andrej Babiš, Bojko Borissov

"Usmerjevalni odbor je sprejel drugačen ključ razdelitve cepiva. Predsednici Evropske komisije in predsedniku Evropskega sveta se zahvaljujem, da iščeta rešitev, da Bolgarija ne bo dobila le tretjine toliko cepiva kot Malta. Potrebujemo korekturni mehanizem. Cepljenje še vedno lahko postane uspeh EU, ampak razlike je treba zmanjšati," je dejal Kurz.

Janša: Junija lahko pride do hude politične krize

"To iniciativo razumem kot pravočasno opozorilo, da junija ne bo polovica držav s 30-odstotno precepljenostjo in druga polovica, kjer bo ta 60 odstotna. To bi vodilo v nepotrebno politično krizo v času, ko se bo morala EU predvsem ukvarjati s tem, kako omiliti posledice epidemije," je dejal Janša.

"Nujen je korektivni mehanizem, ki bo delitev cepiva vrnil na izhodiščno točko, da se cepivo deli pro rata glede na število prebivalcev posamezne članice. Noben tehnični dogovor, usmerjevalni odbor ne more spremeniti odločitve, ki je bila sprejeta z namenom dobrega za vse v EU. Slovenija je trenutno nad evropskim povprečjem, a se to lahko hitro spremeni, če se mehanizem ne spremeni. Nismo otok, nobena država ne bo mogla živeti normalno, če bodo v soseščini države, ki te zaščite ne bodo dosegle, virus ne pozna meja in normalno življenje v tem primeru ne bo možno," je dejal Janša.

Vse pogodbe naj se objavi, rešitev pa so dodatne dobave

Dodal je, da je problem postal zelo viden predvsem zaradi zamud pri dobavi AstraZeneca, ki so ga države veliko naročale, saj se je konec leta zdelo najbolj obetavno in je bilo tudi najcenejše. "Dobava pa ne poteka skladno z napovedmi in pogodbo in zato smo pred drugim problemom, kako dobre so te pogodbe o dobavi cepiv. Podpiram, da se te pogodbe naredijo javne, da se ne skrivajo. Če je v njih kaj narobe, kar je razlog za zamude pri delitvi cepiva, da se popravi, zdaj je še dovolj časa," je dejal Janša.

Na vprašanje, kako bi lahko deloval korekturni mehanizem, ne da bi povzročil nove napetosti, je Janša odgovoril, da bi se bilo zelo težko izpogajati, da bi kakšna država spremenila načrt cepljenja, ki temelji na predvidenih dobavah, težavo pa je mogoče po njegovih besedah rešiti z dodatnimi količinami. "14 milijonov novih odmerkov je korak v pravo smer. Do konca junija je mogoče zagotoviti dodatne dobave 50 do 60 milijonov, s tem se lahko princip delitve izravna in vsi lahko do konca junija računamo, da bo epidemija uspešno zaustavljena," je dejal Janša in komentiral še uspeh Izraela. 

"Izrael je samo eden, ki se je pravočasno ustrezno organiziral, pravo vprašanje za nas je, ali bi lahko bila posamična država, če bi šla sama na to pot, bistveno uspešnejša. Kakšna najbrž da, v seštevku bi bili pa na koncu te poti gotovo manj uspešni," je dejal. 

Osebno menim, da je bila odločitev za skupne dobave in pogajanja pravilna. EU imamo zato, da rešuje takšne situacije, saj smo skupaj močnejši. Dogovore pa je treba spoštovati.

Janez Janša

"Prihaja do kršitev načela ključa glede na število prebivalstva, o tem smo se vsi strinjali. Usmeritveni odbor je očitno ubral drugačen postopek. Maja bodo nekatere države že dosegle čredno imunost, druge pa ne," je dejal bolgarski premier Bojko Borissov. Podobno je poudaril predsednik češke vlade Andrej Babiš.

dezurni@zurnal24.si