Foto: Dejan Mijović Janez Zalaznik Priporočilo Janševe vlade je zakon. Direktorji državnih podjetij so lani ob tem času že izplačevali regrese, letos se večinoma še kar pogajajo s sindikati. Kdor je že izplačal regres, pa je ta po črki vladnih priporočil, torej nič več kot minimalna plača.

Ureditev "državnih" regresov je bila nujna. Se vam zdi logično, da je NLB, ki je lani pridelala 233 milijonov evrov izgube, v tem letu izplačevala po več kot 1.500 evrov regresa? Ali da Krka in Petrol izplačata pol manj regresa kot elektropodjetja, ki po volji države skrbijo za omrežje vsako na svojem področju? Njihov prihodek je omrežnina, ki jo hočeš nočeš plačuješ z računom za elektriko. Razlog so pač kolektivne pogodbe, ki so jih sindikati izpogajali v času debelih krav ali slabosti uprave.

Po drugi strani pa ni logično, da v isti koš mečemo podjetja, ki poslujejo na trgu in v močni konkurenci, Telekom, banke, zavarovalnice, ter denimo Eles, ki ima državni monopol nad daljnovodi in zagotovljene prihodke.

Izsiljevanje. Dejstvo je, da imajo sindikati v teh pogajanjih v rokah močne karte. Brez njihovega podpisa uprava ne sme izplačati nižjega regresa. Če bodo regresi višji, pa bo to vladi priročen izgovor za odstrel direktorja. Tako se prav lahko zgodi, da bo regres sicer minimalen, kot zahteva vlada, si bodo pa sindikati priborili kak drug priboljšek, ki bo morda na koncu dražji, kot bi bil 
regres.