Sprejeti rebalans letošnjega proračuna je evidentno protiustaven in strukturno najslabši po letih 2009 in 2010, Slovenijo pa nevarno izpostavlja velikemu tveganju v času ohlajanja gospodarske rasti, je na Twitterju zapisal predsednik SDS Janez Janša. Kot je napovedal, bodo zato zahtevali ustavno presojo.

Kako bodo v SDS sprožili ustavno presojo, Janša ni navedel.

Postopek za oceno ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, lahko po zakonu o ustavnem sodišču z zahtevo začnejo državni zbor kot ustanova ali tretjina poslancev DZ, državni svet in vlada, v skladu s svojimi pristojnostmi in področjem dela pa tudi varuh človekovih pravic, informacijski pooblaščenec, Banka Slovenije in računsko sodišče, generalni državni tožilec, predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, reprezentativno združenje samoupravnih lokalnih skupnosti in reprezentativni sindikat za območje države za posamezno dejavnost ali poklic.

Vendar pa omenjeni zakonsko predvideni predlagatelji zahteve za presojo ustavnosti te niso upravičeni vložiti, če so predpise oz. splošne akte, na katere se zahteva nanaša, sami sprejeli.

Če bi se v SDS odločili za vložitev zahteve tretjine poslancev DZ, bi zato potrebovali še podporo vsaj ene opozicijske stranke, saj imajo 25 poslancev. Rebalansa poleg SDS niso podprli še v NSi, ki ima sedem poslancev, medtem ko so v SNS glasove zanj prispevali.

Foto: Profimedia Marjan Šarec "Stvari so povsem pod nadzorom"

SDS ima po besedah premierja Marjana Šarca vso pravico do prizadevanj za vložitev zahteve za presojo ustavnosti rebalansa letošnjega proračuna, vendar pa se mu to zdi popolnoma nesmiselno in spet le ustvarjanje političnega nemira. "Stvari so povsem pod nadzorom. Znižali smo dolg in ga še znižujemo. Ugodno smo se zadolžili za znižanje dolga in ne za tekočo porabo, kot je bil primer v preteklosti," je nadaljeval Šarec.

Zatrdil je tudi, da sprejeti rebalans ne krši 148. člena ustave oz. fiskalnega pravila, katerega bistvo je, da morajo biti prihodki in izdatki države srednjeročno uravnoteženi brez zadolževanja ali pa morajo prihodki presegati izdatke.

Finančnemu ministru Andreju Bertonclju premier popolnoma zaupa. "Vem, da ve, kaj dela. Za razliko od kakšnega ministra v preteklosti, ki ni bil tako briljanten, kot so nam ga prikazovali, pa ni bilo nobene ustavne obtožbe," je bil piker Šarec. "Minister Bertoncelj, vlada in jaz ravnamo popolnoma odgovorno," je zagotovil. "Če imajo nekateri preveč časa, ker niso sestavili vlade, naj delajo, kot mislijo, da je prav," je sklenil Šarec

Foto: Anže Petkovšek Janez Janša

SDS opozarja na opozorila fiskalnega sveta

V SDS so sicer v parlamentarni razpravi o rebalansu ves čas opozarjali, da vlada ne posluša opozoril fiskalnega sveta, ki je rebalans zaradi previsoke rasti proračunske porabe negativno ocenil, da je načrtovana poraba previsoka in da v rebalansu poleg tega ni reform. V NSi pa so mu odrekli podporo, ker so bili prezrti vsi predlogi opozicije za nekatere prerazporeditve.

Po rebalansu, ki ga je DZ po vetu DS vnovič sprejel ta teden, so prihodki načrtovani v višini 10,35 milijarde evrov, kar je 6,2 odstotka več kot doslej, odhodki pa se bodo povečali za 4,8 odstotka na 10,16 milijarde evrov. Proračunski presežek bo tako znašal 193,6 milijona evrov.

Fiskalni svet, ki bdi nad uresničevanjem v ustavi zapisanega fiskalnega pravila, je opozoril, da bo poraba celotnih slovenskih javnih financ letos za 1,13 milijarde evrov višja kot lani, kar pa je v nasprotju z zakonodajo.

Poraba bi se lahko v skladu z zakonom o fiskalnem pravilu, ki opredeljuje podrobno formulo za zagotavljanje ustavno predpisane srednjeročne uravnoteženosti javnih financ, zvišala le za 870 milijonov evrov. Po prepričanju fiskalnega sveta rebalans nakazuje ekspanzivno in prociklično fiskalno politiko, zaradi katere bi se lahko ob predvidenem ohlajanju ugodnih gospodarskih razmer stanje javnih financ poslabšalo.

S takšno rastjo javne porabe Slovenija zapušča strukturno ravnovesje. Izraža negativen fiskalni napor, kar je slabo in predstavlja tveganje za srednje- in dolgoročno vzdržnost javnih financ, je opozoril fiskalni svet, ki se mu zdi zaskrbljujoče tudi to, da vlada z rebalansom predvideva trajno povečanje izdatkov, ki pa hkrati ne bodo naslovili strukturnih izzivov javnih financ.

dezurni@zurnal24.si