"Vsa cepiva, ki jih imamo v EU in v Sloveniji, so bila preizkušena, šla so skozi vse predpisane faze za odobritev cepiva in so varna," je na poslansko vprašanje o varnosti cepiv Pfizer in Moderna, ki ga je postavil Zmago Jelinčič, odgovoril predsednik vlade Janez Janša. Kot je dodal, se vsi primeri, kjer naj bi prišlo do neželenih učinkov, sproti analizirajo, v primeru AstraZenece je prišlo tudi do začasne prekinitve cepljenja.

"V Evropi je bilo doslej uporabljenih nekaj čez 50 milijonov različnih cepiv, velika večina na podlagi mRNA tehnologije, zaenkrat tudi na podlagi tega obsežnega preizkusa ne zaznavamo negativnih učinkov izven tega, kar je pokazalo testiranje," je dejal Janša.

Na vprašanje, zakaj Slovenija ne cepi z ruskim cepivom Sputnik V, pa je Janša odvrnil, da je to cepivo trenutno v fazi preizkušanja na Evropski agenciji za zdravila (EMA). Ali bomo kmalu cepili s tem cepivom, je torej odvisno od njihovih ugotovitev. Pot mimo evropskega regulatorja sicer obstaja, je dejal Janša - cepivo bi lahko testirala slovenska agencija za zdravila, a bi to po njegovih besedah trajalo mesece ali leta. "Nobene možnosti ni, da bi to naredili prej kot EMA," je zatrdil, saj imamo v Sloveniji omejene kapacitete za izvajanje tovrstnega testiranja. 

Cepiv trenutno ne moremo izbirati, a jih bomo po besedah Boruta Štruklja iz Fakultete za farmacijo v Ljubljani lahko kmalu.

Sputnika V ni dovolj za vse

Madžarska je morala za to, da so odobrili rusko cepivo, spremeniti zakonodajo tako, da ta upošteva testiranje v nekaterih drugih državah. Kljub temu pa, kot je pojasnil Janša, tudi Madžari zelo malo cepijo s Sputnikom V, saj cepiva ni dovolj. 

"Na svetovnem trgu je naročenih približno 600 do 800 milijonov odmerkov, dobavljenih pa le nekaj 10 milijonov, ker ga ni dovolj na razpolago," je dejal. Tudi če bi Slovenija cepivo Sputnik V odobrila, so roki dobave taki, da po Janševem mnenju nanj ni smiselno čakati. 

Najbolj težavna je prva polovica leta

Tudi Lek in Krka po premierjevih besedah "sodelujeta v naporih, da dobimo dovolj cepiv", eden tudi v smislu vzpostavljanja lastne proizvodnje, "a nič od tega verjetno ne bo vplivalo k zaustavljanju epidemije v prvi polovici leta". Konec leta pa bo po napovedih Evropske komisije odobrenih že 16 ali več cepiv, tako da ne bo več težav z dobavo in proizvodnjo.

Janša upa, da bodo nova cepiva čim prej testirana in proizvedena v čim večjih količinah. "Zavedati se je namreč treba, da virus mutira in cepiva, ki so učinkovita danes, jeseni mogoče ne bodo več," je poudaril. Vsi farmacevti pa po njegovih besedah delajo na novih verzijah cepiv.

dezurni@zurnal24.si