Poglejmo, kaj bi se in kaj se bo zgodilo s povprečno plačo, ki smo jo zaokrožili na dva tisoč evrov bruto. Zdaj je to 1323 evrov neto (brez upoštevanja morebitnih olajšav zaradi otrok). Po novem letu boste za isti bruto dobili 11 evrov več, saj se bo splošna olajšava dvignila za 500 evrov. Janšev dohodninski zakon je predvideval zvišanje olajšave za tisoč evrov, kar bi pomenilo 22 evrov višjo plačo.

Preračunano na celo leto vam bo Golob dal 130 evrov, Janša pa bi vam dal 260 evrov (pri množenju smo upoštevali dve decimalki mesečnega prihranka).

To pa še ni vse. Janšev zakon je predvideval, da se bodo meje razredov in olajšave uskladile z inflacijo, ki je zdaj visoka. Če pri povprečni plači upoštevamo še višje meje dohodninskih razredov, kakršne bi bile, če bi ostal v veljavi Janšev zakon, bi bila neto plača prihodnje 29 evrov višja kot je zdaj. Preračunano na celo leto bi nekomu s povprečno bruto plačo ostalo 347 evrov več kot mu zdaj oziroma 217 evrov več kot mu bo zaradi Golobove dohodninske antireforme.

Pri dvakratniku povprečne plače (4000 evrov bruto, 2435 evrov neto) je razlika še večja. Po novem letu bo neto plača 14 evrov višja, če bi ostav v veljavi Janšev zakon, pa bi bila 50 evrov višja (28 evrov od tega zaradi višje splošne olajšave, drugo zaradi usklajenih mej razredov).

Ključne spremembe dohodninske zakonodaje na področju plač:

- ukinja se postopno zviševanje splošne olajšave na 7.500 evrov (leta 2023 na 5500, leta 2024 na 6500 in leta 2025 na 7500 evrov). Olajšava za prihodnje leto se določi pri 5000 evrih, zviševanje ni več predvideno,

- dodatna olajšava za tiste z najnižjimi dohodki se zviša na 16 tisoč evrov (zdaj je slabih 14 tisoč evrov),

- uvede se dodatna olajšava za mlade

- ukinja se avtomatična uskladitev olajšav in mej razredov z inflacijo

- v najvišjem dohodninskem razredu se davčna stopnja s 45 dvigne na 50 odstotkov

Vsi govorijo samo o tem 

Splošna olajšava pomeni, koliko denarja lahko zaslužite na da bi morali plačati dohodnino. Višja kot je splošna olajšava, manj davka boste plačali. Od vaše bruto plače se odštejejo prispevki, saj se od njih ne plača dohodnina, nato se odšteje splošna olajšava in od ostanka se odmeri dohodnina (če nimate še kakšnih drugih olajšav). Prihodnje leto bo splošna olajšava 5000 evrov in ne 5500, ko bi bila po Janševem zakonu.

Če se splošna olajšava dvigne za 500 evrov manj, kot bi se sicer, to pomeni od 80 (če je ves prihodek obdavčen s 16-odstotno davčno stopnjo) do 250 evrov več dohodnine oziroma za toliko nižjo plačo v celem letu, preračunano na mesec je to od 6,67 do 20,83 evra nižja mesečna plača. Se bo pa plača prihodnje leto kljub temu zvišala, saj se bo splošna olajšava zvišala s 4500 na 5000 evrov. Vaša plača se tako z novim letom zaradi anti dohodniske reforme ne bo znižala, le zvišala se bo manj, kot bi se po zakonu, ki ga je sprejela Janševa vlada. Dohodninska olajšava se bo namreč dvignila za 500 evrov, ne pa za tisoč, kot je bilo predvideno.

Če upoštevamo, da ne bo prišlo do zvišanja splošne olajšave na 7.500 evrov, ampak se bo ta ustavila pri 5000 evrih, pa to pomeni od 400 do 1250 evrov letno višjo dohodnino oziroma od 33 do 104 evre nižjo mesečno plačo.

Zanemarjeni vidik: uskladitev mej in olajšav

Zdaj, ko je inflacija visoka, je izjemno velik učinek ukinitve zviševanja olajšav in mej razredov z inflacijo. Janšev zakon o dohodnini je predvideval, da se olajšave in meje razredov avtomatično zvišajo za toliko, kot je znašala inflacija oktobra v primerjavi z oktobrom preteklega leta, Golobova vlada je to avtomatično usklajevanje ukinila. Predvideno je, da se morajo olajšave in meje razredov zvišati vsaj za polovico inflacije junija v primerjavi z junijem preteklo leto. Ob "upoštevanju ciljev ekonomske politike vlade in po predhodnem posvetu vlade s socialnimi partnerji" pa lahko tudi več.

Če bi še veljal Janšev zakon, bi se meje razredov in olajšave (razen splošne, njeno zvišanje je bilo določeno posebej) dvignile za 9,9 odstotka. Po novem zakonu bi bila prihodnje leto nujna vsaj 5,2-odstotna uskladitev, možna pa 10,4-odstotna, a so v zakon izrecno zapisali, da se leta 2023 uskladitev ne opravi.

"Se pa z zakonom na novo določajo zneski posebne olajšave za vzdrževane družinske člane, kar predstavlja zvišanje zneskov teh olajšav za 7,5 odstotka glede na trenutno veljavne zneske, hkrati pa se zvišuje tudi meja dodatne splošne olajšave iz 13.716,33 evra na 16.000 evrov," so nam pojasnili na ministrstvu za finance.

"Za prihodnja obdobja je določeno, da se usklajevanje olajšav in lestvice opravi z zakonom, ki ureja izvrševanje proračuna. Koeficient se določi ob upoštevanju ciljev ekonomske politike vlade in po predhodnem usklajevanje s socialnimi partnerji, pri čemer pa mora biti predlagani koeficient določen najmanj v višini 50 % pozitivne rasti povprečnih mesečnih plač za mesec junij tekočega leta v primerjavi z mesecem junijem prejšnjega leta," so še dodali.

janez.zalaznik@styria-media.si