Prodaja nepremičnin. Prvi mož Mercatorja Žiga Debeljak finančni potencial skupine vidi v lastnih nepremičninah, v katerih so trgovine in trgovski centri. Te niso obremenjene s hipotekami. Če bi jih prodali in vzeli nazaj v najem (monetizirali), bi družba zanje iztržila 1,8 milijarde evrov, je že večkrat povedal Debeljak.
Izguba. “Monetizacija bi Mercator finančno pokopala,” pravi finančni strokovnjak. Razloži, da ima Mercator le kakih 170 milijonov evrov dobička iz poslovanja pred amortizacijo. Če bi prodal svoje nepremičnine, bi nato samo za najemnine na leto odšteli med 120 in 150 milijoni evrov, kar pomeni, da bi bili v izgubi in brez virov za razvoj,” je kritičen sogovornik.
Pivovarna Laško naj del lastništva v Mercatorju proda drugim dobaviteljem, banke ohranijo četrtino, do četrtine pa v lastniško strukturo vstopijo še menedžerji in zaposleni v Mercatorju.
Tako nekako ljubljanski župan Zoran Janković, ki na Mercator še vedno gleda kot na svojega “otroka”, vidi model, po katerem bi bil Mercator še naprej slovenski. Po njegovem ima Agrokor resen namen, da prevzame največjega slovenskega trgovca, in če se odloči ponuditi na primer “šok ceno” 250 evrov za delnico, bi lastniki, predvsem domače banke, težko pojasnili, zakaj delnic ne bodo prodale.
Dobavitelji brez denarja
Bankir, ki ni želel biti imenovan, Jankovićev model, kako se izogniti prodaji Mercatorja Hrvatom, komentira: “To je čista fantazija. Da bi slovenski dobavitelji odkupili 16-odstotni delež Mercatorja, potrebujejo okoli 130 milijonov evrov, dejansko pa bi težko zbrali celo deset milijonov.”
Prav tako o tem dvomijo viri iz Laškega. “Največji dobavitelji Mercatorja poleg nas so dobavitelji mleka, kruha in mesa. Večinoma pa to niso velika, finančno močna podjetja, saj gre za razdrobljene panoge,” menijo.
“Boljši je Agrokor”
Enako nemogoča se bankirju zdi ideja, da bi v lastniško strukturo vstopili menedžerji in zaposleni. “Če bi hoteli odkupiti le okoli deset odstotkov Mercatorja, bi morali zbrati 80 milijonov evrov. Za to bi morali najeti ogromna posojila. V takem primeru je res bolje, da Mercator kupi kar Agrokor,” pravi. A to je menda za politiko nesprejemljivo, potrdi več virov. Tudi če pade sanjska ponudba 250 evrov za delnico (včeraj je delnica na borzi kotirala pri 178 evrih), je iz virov v Laškem slišati: “Tisti državni bankir, ki bi prodal delnice Mercatorja, ne glede na to, kako dobra bi bila ponudba, bi bil še isti dan ob službo.”
Za pivo Mercator
Laščani, ki prodajajo 23-odstotkov Mercatorja, se doslej z nobenim od treh kupcev (Agrokor, Mid Europa Partners, Warburg Pincus), ki so do 9. marca oddali zavezujoče ponudbe, niso sestali, trdijo viri. Veljavnost ponudb se izteče sredi aprila. “Ni nam všeč, da moramo prodajati Mercator. A ker z bankami pri reprogramu posojil ne pridemo nikamor, bo prodaja Mercatorja na koncu verjetno stvar preživetja,” še izvemo iz virov blizu uprave.